Ko ženska postane odvisna od športanja

Se vam dan brez športa zdi kot turoben in najdaljši deževni ponedeljek? Se počutite krive, živčne in napete, ko se s prijateljico dobite na kavi in za en dan izpustite obisk telovadnice ali katero drugo obliko rekreacije? Če je tako, ni dobro!



Bežen pogled po ljubljanskem parku Tivoli in asfaltnih cestah naše domovine zrcali podobo številnih navdušenih rekreativk, katerih število narašča iz leta v leto. Med njimi je nemalo tudi takih, ki niso ne profesionalke, ne moremo pa jim reči niti, da so običajne rekreativke, saj se športu predajajo skoraj toliko časa kakor poklicni športniki in se pripravljajo na zastavljene cilje v športih, kot so tek, kolesarjenje, triatlon ipd.

Ženske, ki poleg vsega hodijo tudi v službo in opravljajo še vlogo mame, gospodinje in soproge, poskušajo vsako prosto uro izkoristiti za vadbo tudi v nemogočih vremenskih razmerah, kot so mraz, dež in vročina. Trenirajo več, kot je treba za vzdrževanje kondicije.

Zakaj tako prizadevno trenira nekdo, ki si s športom ne služi vsakdanji kruh? Brez takih naporov dosežkov v svetu vrhunskega športa ni, kje pa navadne rekreativke vidijo smisel takega kompulzivnega početja? Jih vodi športno srce ali se le dokazujejo sebi in drugim? Tako vrhunske kot rezultatov željne zagrizene ljubiteljice znoja poganja moto »no pain, no gain« (brez bolečine ni uspeha oz. napredka). Bežijo od družine, službe zaradi nevzdržnih razmer – ali gre za zasvojenost s športom?
 

Zdrava navada lahko postane škodljiva

V sodobni družbi prevladuje trend zdravega življenjskega sloga in z njim razmah številnih rekreativnih dejavnosti. Ker ne želimo zgubiti stika z ritmom mladosti, smo v nenehnem lovu za njim. Danes je videz za 30-, 40- ali 50-letnico enako pomemben kakor za mladostnico, saj prevladuje »norenje« za popolnim telesom.



Ženske v srednjih letih se prepozno zavemo, da smo se zanemarile, da preveč sedimo, in lepega dne nas kot strela z jasnega udari zavedanje, da nismo več tako mikavne kakor nekoč, da smo pridobile nekaj dodatnih kilogramov in da je treba nekaj narediti, da bo drugače. Ko otroci že nekoliko zrastejo in imamo malenkost več časa zase, se marsikatera od nas začne z vso vnemo ukvarjati s športom, da bi svoje telo spravila nazaj v formo.

Tečemo, kolesarimo, plavamo, vmes skočimo na fitnes in dvigamo uteži, kot da bi čez noč želele postati vrhunske športnice, v želji po čim hitrejših rezultatih. Če vsak dan v pisarni presedimo osem ur in več, se ob vikendih spremenimo v mega športnice in želimo nadomestiti vse, kar nam ni uspelo čez teden.
 

Je vadba vedno na prvem mestu?

Imate natrpan in natančno določen ter strog urnik treningov? Ali morda v službi ves čas pogledujete na uro, da bi podelovniku ujele še svetli del dneva in pretekle desetko ali odpeljale najljubšo turo na svojem karbonskem konjičku? Vam je pet kilometrov teka premalo? Med treningi ne počivate dovolj? Se vam dan brez športa zdi kot turoben in najdaljši deževni ponedeljek? Se počutite krive, živčne in napete, ko se s prijateljico dobite na kavi in za en dan izpustite obisk telovadnice ali katero drugo obliko rekreacije?

Ojoj, ali ste pred vadbo vključile svojo najljubšo aplikacijo na pametnem telefonu, da merite čas in razdaljo? So Strava, Sports Tracker, Runkeeper, MapMyRide+ , Endomondo, FitStar … vaš vir informacij, da se redno preverjate z drugimi jeklenimi športoholičarkami, nemara celo s profesionalkami? Obsedeno merite srčni utrip in ga analizirate od trenutka, ko zjutraj odprete oči, pa vse do večera? Si postavljate čedalje višje cilje in se iz tedna v teden izčrpate do neprepoznavnosti?



Zmerna telesna aktivnost je koristna in priporočljiva, poudarjajo zdravniki in strokovnjaki za zdravo življenje, in nedvomno močno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Medtem ko se velika večina žensk trudi v svojo tedensko rutino vpeljati šport, se – nasprotno – manjši delež posameznic v želji po popolni fizični podobi in stalnem izboljševanju športnih izidov žene čez svoje meje ter pretirava s količino in intenzivnostjo vadbe. Ja, marsikateri je težko začeti, a nekaterim je veliko teže prenehati ali zmanjšati obseg telesne aktivnosti.

 

Ste le zelo vnete ali že odvisne?

Prijatelji sicer občudujejo vašo vnemo, ko kljub utrujenosti, neprespanosti, ne najboljšemu počutju ali celo poškodovanemu gležnju trenirate enkrat ali celo dvakrat na dan. Če vam očitajo, da ste presegle meje zdravega razuma, se hitro užalostite in razjezite. Je rekreacija edini način, da se spopadete s stresom, in niti slišati nočete, da bi obseg treningov zmanjšale? Nasprotno, iščete še več priložnosti za šport, o treningu pa razmišljate tudi med drugimi obveznostmi? Ste zaradi zagrizenosti začele zanemarjati službo, domače in prijatelje, ker je vadba prevzela vajeti nad organizacijo vašega življenja in postala vaša edina prioriteta v življenju?

Roko na srce, vsako vedenje in navada lahko pripeljeta predaleč. Če vam vse zgoraj našteto zveni zelo znano, vas je šport že potegnil v zasvojenost. Gre za obliko kompulzivnega vedenja, ki telesno in duševno uničuje posameznika. Vse odvisnosti navadno povezujemo z drogo in alkoholom, pa vendar lahko ima tudi rekreacija patološke učinke, čeprav je aktivnost, ki jo zelo priporočajo.

Težavo imajo torej ne le tiste, ki se ne gibljejo dovolj, ampak tudi tiste, ki migajo preveč. Obe skrajnosti sta zdravju škodljivi. Strokovnjaki ocenjujejo, da z zasvojenostjo s športom trpi približno odstotek ljudi in je pogostejša pri damah, ki se spopadajo z motnjami hranjenja, kot sta anoreksija ali bulimija.
 

Potreba po »dozi« biokemičnih sprememb v možganih

Po športu človeka prevzame občutek evforije, zadovoljstva in blaženosti, kar je posledica povečanega izločanja hormonov endorfinov (hormonov sreče), od katerih pa lahko postanemo odvisni. Med vadbo se namreč v možganih aktivira center ugodja, nucleus accumbens, ki igra pomembno vlogo pri razvoju zasvojenosti in povzroča podobne učinke kot opijati oziroma prava droga. Ker telo potrebuje vse več tega stimulansa kemičnega izvora, da bi doseglo evforične užitke, športniki za dosego zadovoljstva vse bolj povečujejo pogostost in intenzivnost vadbe.

Telovadba tako postane nadomestilo za druga življenjska področja, umik od stvarnosti in težav, zato raje močno trenirajo, se prek športa potrjujejo in z vadbo nadomeščajo nizko samozavest. Gre za deviantno potrebo, ki se ji odvisnice ne morejo upreti, čeprav vedo, da ne ravnajo prav in v svojo korist.

​


S športom laže nadziramo čustva, kot so jeza, strah, žalost. Nič čudnega torej, da so študije dokazale, da zmerna rekreacija pomaga ne le v boju proti telesnim, ampak tudi proti duševnim boleznim, kot sta npr. depresija in anksioznost.

Poleg kemičnega vidika obstaja še vizualni, zaradi katerega se lahko razvije odvisnost. Osebe, ki so ves čas v športnem pogonu, prej izgubijo kak kilogram in izboljšajo mišični tonus, zaradi česar se športne mazohistke še bolj motivirajo za nadaljnjo vadbo.
 

Ste šle predaleč?

Telo zasvojene športnice po določenem obdobju naporov zaradi izčrpanosti in preobremenitve preprosto ne zdrži več in nima dovolj časa za okrevanje po naporih, zato se fizično »zlomi«. Če so bolečine v mišicah po intenzivnih treningih nekaj običajnega, pa kostne in sklepne bolečine to niso. Pozitivni zdravilni učinki rekreacije se v takih primerih izničijo in delujejo ravno nasprotno. Pogoste so poškodbe in porušenje imunskega sistema, kar pomeni, da telo postane bolj dovzetno za bolezni in lahko zelo resno ogrozi športnikovo zdravje.

Poleg težkih, utrujenih in vnetih mišic so preobremenjene tudi kite in vezi, v mirovanju je srčni utrip višji od običajnega, prav tako telesna temperatura, srce in ožilje postaneta preobremenjena, pojavijo se nespečnost, razdražljivost in zmanjšana motivacija, dekleta pa zaradi prevelikega napora lahko celo izgubijo menstruacijo. Prehud fizični napor lahko, kot vidimo, povzroči več škode kakor koristi.
 

Zmernost, uravnoteženost, regeneracija

Rekreacija naj bi bila namenjena sprostitvi in užitku, na človeka vpliva pozitivno le, če je uravnotežena z drugimi področji v življenju. Ali vnete rekreativke ob pretiranem vsakdanjem naprezanju res napolnijo baterije in zadihajo s polnimi pljuči? Treba je znati prisluhniti telesu, imeti občutek za pravo mero in vedeti, kdaj se ustaviti in kdaj je čas za odmor in regeneracijo. Počitek naj postane vaša rutina, tako kot šport, kajti le tako boste pomagale telesu, mišicam, sklepom in vezem, da si bodo po naprezanju opomogli, tako pa se zmanjša možnost tveganja za poškodbe.

Predvsem pa naj vadba ne bo dodaten stresen dejavnik v vašem življenju, ampak sprostitev in vzpostavitev ravnotežja. Več ne pomeni nujno bolje. Če boste kdaj izpustile trening, ne bo konec sveta, se bo pa telo primerno odpočilo pred novimi napori.

Ne pozabite, da boste svoje telo z zdravimi sklepi potrebovale do konca življenja.