Kako prekolesariti dolžino Franje (1)

Dolge vožnje so za kolesarje, ki so komaj dobro začeli poganjati pedale, že če samo pomislijo nanje, prav srhljive. Če ste med takimi, naj vas potolažimo: za tak strah ni potrebe, saj lahko že z zmerno količino za silo pametne vadbe svoj trenutni domet na kolesu v nekaj mesecih zelo povečamo.

Pri začetnikih na kolesu na naši zemljepisni širini je želja prevoziti, recimo, Franjo; in to lahko postane včasih prava obsesija, položena na nekaj podlage, izražene v strahu.

Dolge razdalje, ki bi jih radi prepedalili, je zagotovo treba spoštovati, nikakor pa se jih ne smemo bati. Vsakdo, ki je približno zdrav, se pravi, da mu zdravniki svetujejo šport tudi, če ga včasih kaj boli ali tare, in mora sem ter tja v lekarno po zdravila, lahko z nekaj potrpežljivosti, vaje in doslednosti pridobi kondicijo, spretnost in samozavest, da se spopade s tako dolgo vožnjo.

Včasih smo pisali – pojdimo na Franjo. Še vedno si mislimo, da je legendarni kolesarski Maraton Franja BTC City sveti gral slovenskega rekreativnega kolesarstva, vendar so se časi spremenili v smer, da si lahko Franjo pripravite tudi takrat, ko ni na sporedu. Na isti progi ali pa na podobni razdalji. V vsakem primeru pa se je na podvig treba pripraviti, v telesu in glavi.

Ko govorimo o dolžini dolžine

Po celem svetu je isto: velja, da so dolge vožnje, ki so dolge 160 kilometrov, se pravi kot Franja. Če imate kolesarski računalnik nastavljen na kilometre, si prizadevajte za 160 kilometrov. Pravzaprav ni nujno, da je vaša vožnja tako dolga, pri Poletu se nam zdi, da je za koga dolga vožnja 100 kilometrov, tako kot mala Franja, če pa se vam zdi tudi to veliko, je lahko izziv dolg tudi 60 kilometrov - in ga bomo imeli čez glavo.

Vse je dobro. Vendar pa je poseben izziv, če užitek deliš z ostalimi navdušenci, še zlasti zdaj, ko je kolesarstvo verjetno najbolj priljubljen rekreativni šport v državi in lahko rečemo, da postaja nacionalni šport. Tudi tekačev je v državi veliko, vendar so tam stvari drugačne- tek je sicer temelj vsega, nacionalni šport pa ni.

Tek je ena najosnovnejših in naravnih oblik človeškega gibanja – to, da tečemo, počnemo brez razmišljanja. Tek je sestavina skoraj vsakega šport. To je prva stvar, ki se je večina ljudi loti, ko si želi okrepiti telo. In glavo. Ne vemo, kje na svetu bi bil tek nacionalni šport. Morda je, ne boste verjeli, v Indiji - a sami si tega ne upamo zapisati, kot so to zapisali tam. Pri nas zagotovo ni.

Kakšna je naša definicija nacionalnega športa? Da se z njim ukvarja zelo veliko ljudi, ki ob tem redno spremljajo ta šport na televiziji in se tekmovanj kot navijači udeležujejo tudi v živo. Ne le pri nas, po vsem svetu je najbrž tako.

Predvsem cestno kolesarjenje pri nas postaja rekreativno početje, ki traja vse leto, in prerokujemo, da bo b nekaj letih pozimi v smeri proti Istri in Krasu s kolesi na strehi vandralo vsaj toliko ljudi kot z alpskimi smučmi na Gorenjsko.

Nastaja tudi vse bolj prepoznavna družina slovenskih kolesarskih navijačev, ki se je zdaj že otresla otroških bolezni in nogometnih prebliskov in je v Evropi vedno bolj prepoznavna. No, to je posebna zgodba za kdaj drugič.

Mi si še vedno želimo prevoziti Franjo, bolje, eno izmed Franj, in smo začetniki. In kaj zdaj?

Prihodnjič: kako dolgo bomo morali biti v sedlu?