Kaj je rekla Mojca

Ni pomembno, ali smo zdravi ali bolni, naša dolžnost je, da skrbimo za svoje zdravje. Dovolj spanja, zdrava prehrana, zadovoljstvo v življenju in redna telesna aktivnost. Slednja mora biti zakon. Tako, kot si vsak dan umivamo zobe, bi se morali vsak dan gibati.

Moje vadbe, moje barve, moje sanje

Kdor je poznal Mojco Senčar, je poznal bolezen rak ter marsikatero skrivnost zdravega in srečnega življenja. Kot anestezistka na Onkološkem inštitutu in kasneje predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, predvsem pa kot bolnica je imela najgloblji pogled v to, kaj pomeni bolezen. Prvotni šok, pogled iz oči v oči nikomur drugemu kot smrti, strah, brezup, konec. A z malo sreče se življenje umiri. Morda se postavi malo drugače, morda smo drugačni tudi mi, a tako huda izkušnja po navadi izpostavi tiste pomembne, ključne misli, s katerimi postane življenje še bolj živo, zdravo in veselo.

»Rada živim, vendar se zavzemam za kakovostno življenje. Zanj se moramo potruditi. Redna telesna aktivnost je zakon!«, je rada razlagala. Že kot mlado dekle se je ukvarjala s košarko, ljubezen do športa pa je nadaljevala skozi vse svoje življenje V pokoju je redno obiskovala fitnes v Konexu, tudi takrat, ko se ji je bolezen ponovila. »Če imam v torek in sredo kemoterapijo, moram počivati, a vadbo nadomestim potem konec tedna. Koristnost vadbe se izkazuje na telesnem ravnovesju, ki se pri bolnikih, ki vadijo, hitreje povrne, zdravi pa tako lažje ohranjajo zdravje.«

Leta ali pa bolezen nam jemljejo popravne izpite za tisto, česar nismo naredili. Tako ali drugače. A ko gre za zdravje, to velja še veliko bolj. Če imamo radi življenje, je lepo, da se ga veselimo na različne načine, a najbolj pomembno je, da si ga z redno športno aktivnostjo tudi podaljšujemo. Tudi, če nismo zdravi. »Znano je, da ljudje, ki so že zboleli in prej niso bili telesno aktivni, z vadbo lahko odložijo ali preprečijo nastanek metastaz.«, je govorila Mojca. Prav neverjetno je, da nekaterim tudi ta spoznanja niso dovolj?!

Urškin in Tadejev nasmeh je bil velikanski

Mojca Senčar je bila neutrudna borka, ki je poosebljala optimizem, bolnim pa je pomenila upanje na ozdravitev in vrnitev v srečno življenje. A učila nas je, da smo sami odgovorni za to, kako bomo živeli. "Ljudje smo si različni, a vsakdo si mora narediti prioritete. Ko zboliš, ugotoviš, kaj je res pomembno in zakaj se ni vredno vznemirjati. Če si pozitivno naravnan, se izločajo hormoni veselja, ki spodbujajo imunski sistem. Negativna čustva pa ga blokirajo in iz zdravih ljudi postajamo bolniki."

Maja letos bo minilo tri leta, odkar Mojce ni več. A te dni je Europa Donna ob 25. obletnici svojega delovanja skupaj z Univerzo v Ljubljani ustanovila Sklad Mojce Senčar. Sklad je namenjen finančni podpori temeljnih, razvojnih, aplikativnih, kliničnih in nekliničnih raziskav, naravoslovnih in družboslovnih ved, s področja raka dojk in rakov rodil, ki potekajo v Sloveniji. V prvem letu bo Europa Donna v sklad namenila 25.000 evrov iz svojih proračunskih sredstev, za prihodnja leta pa bo sredstva v sklad namensko zbirala.

Sklad obuja tudi spomin na Mojco in na njene nasvete, s katerimi je tako požrtvovalno pomagala bolnicam in tudi drugim ljudem. Obuja pa tudi to, kar je Mojca predstavljala: upanje na ozdravitev in upanje na boljše življenje za bolnike in za vse nas. »Vsak trenutek, vsak dan, ki ga ne preživimo lepo, je izgubljen. Prevečkrat se požvižgamo na to.«

---

Slika je iz filma TV Slovenija Rak – sprevržena različica našega normalnega jaza.