Izšel je vodnik po najvišjih vrhovih evropskih držav

Slovenci smo narod planincev in tudi narod popotnikov. Pogosto na potovanjih udobne čevlje zamenjamo za planinsko obutev in radi osvojimo še kakšen planinski cilj. Najvišji vrhovi privlačijo ljudi, ne samo gornike in ljubitelje gora, temveč tudi turiste, ki si želijo kdaj biti na najvišji točki nečesa.

Jože Drab in Andreja Tomšič Drab, planinca že od malih nog, sta svoj dolgoletni projekt osvojiti najvišje vrhove Evrope podala v obliki planinskega vodnika Najvišji vrhovi evropskih držav. Ideja za malce drugačen vodnik se jima je porodila, ko je bila za njima dolga tura na najvišji vrh Švedske. »Ideja izpod Kebnekaiseja se je udejanjila v naslednjih sedmih letih, vodnik sva napisala v enem letu,« je povedal Jože Drab.

V vodniku je opisanih 46 vrhov vseh 48 držav, ki sestavljajo Evropo. Pri tem sta se omejila na mejo Evrope, ki poteka na Kavkazu in Uralu, po Severnem morju, Atlantskem oceanu, Sredozemskem morju in Črnem morju. Seznamu sta dodala še najvišji vrh evropskega dela Turčije in najvišji vrh Severnega Cipra. Mont Blanc oz. Monte Bianco je mejna gora med Francijo in Italijo in zato najvišja točka obeh držav. Enako velja za vrh Maja e Korabit oz. Golem Korab, ki je najvišja točka tako Albanije kot Severne Makedonije.

»Pri Planinski založbi smo se v želji, da bi obiskovalcem gora ponudili čim bolj raznovrstne vodnike, odločili za izdajo vodnika po najvišjih evropskih vrhovih. Opisane točke so zelo zahtevne gore, visoke nad dva tisoč metri, kot so Triglav pri nas, avstrijski Grossglockner, švicarski Dufourspitze ali mejni francosko-italijanski Mont Blanc/Monte Bianco. Kot pravo nasprotje tem pa na izletih morda naletimo samo na kakšno obeležje najvišje točke, kot so to na primer na Nizozemskem, v Monaku ali na Madžarskem. V knjigi so zbrani izleti in vzponi vseh težavnosti. Namenjena je širšemu krogu planincev, turistom ter družinam, skratka vsem, ki se ozirajo čez meje naše države na vse štiri strani neba. Možnosti za vzpone in izlete je veliko, izberemo si tistega, ki nam ustreza in ne bo nam žal,« je dodala urednica vodnika Irena Mušič Habjan.

Res so nekateri najvišji vrhovi zelo lahko dosegljivi, a se je za večino treba kar dobro potruditi. »Najvišji vrh Evrope Elbrus v Kavkazu je namreč visok kar 5642 metrov in je bil za naju največji izziv. Potrebna sta bila tako višinska priprava kot dobra organizacija ture.«

Vodnik vsebuje vse standardne opise, ki so potrebni za to, da boste za izlet ali vzpon čim bolj informirani (izhodišče z dostopom, višinska razlika in čas hoje, morebitne koče ob poti, zemljevidi …), poleg tega vam bodo v pomoč GPS koordinate najvišje točke in izhodišča. Opisi so jedrnati in vsebujejo vse pomembne orientacijske točke.

Vodnik ni samo navodilo za pot, ampak sta avtorja v njem zapisala nekatera zanimiva srečanja z domačini in izkušnje na potovanjih. Vseh 46 vrhov sta zakonca Drab osvojila skupaj in pestre zgodbe in dogodivščine zapisala v vodnik. Zanimivo je to, da jima je bilo najtežje priti prav na najnižji vrh – Vatikanski grič. »V  vatikanske vrtove sicer vodijo obiskovalce, a ne na najvišjo točko. Tja se lahko pride le s poznanstvi in s priporočilom. In še to le takrat, ko se po vrtovih ne sprehaja papež,« je dodal Jože Drab. Zanimiva je bil tudi dogodivščina o vožnji v Lihtenštajnu, kako sta zakonca Drab prepolno gondolo zamenjala za vožnjo s terencem in prikolico za prašiče.

Kakovostne fotografije vas bodo spodbudile k drugačnemu raziskovanju Evrope, seveda v času, ko bo to spet mogoče. A dobro je imeti pred sabo jasno dodelan načrt za pisanje novih gorniških zgodb.

Ker smo zaradi epidemiološke situacije omejeni na slovenske gorniške cilje in ker so v gorah še vedno zelo zimske razmere, je dober popotnik za planinsko turo vodnik V zasnežene gore Gorazda Goriška. Mogoče pa idejo za planinsko turo dobite s pomočjo novih planinskih zemljevidov Planinske založbe PZS: Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora, Domžale in okolica, Kamnik in okolica ter Semič z okolico.