Imamo novo naj planinsko pot

Zmagovalka letošnjega izbora je najatraktivnejša in hkrati najzahtevnejša planinska pot na Triglav.



Pot na Triglav z Luknje čez Plemenice, nekoč imenovana tudi Bambergova pot. To pot bodo, če bo vreme omogočalo, še pred avgustom obnovili markacisti ob pomoči finančnih sredstev zavarovalnice Triglav.

Na glasovanju za naj planinsko pot 2020 je največ glasov prejela prav Bambergova planinska pot z Luknje čez Plemenice na Triglav. Zaradi velikih višin in prepadnih polic je priljubljena pri izkušenejših planincih. Vodi mimo znamenite Sfinge in odpira prelepe razglede na gore nad dolino Soče in severno steno Triglava.

Izbor za naj planinsko pot, v okviru akcije Očistimo naše gore, je zavarovalnica Triglav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pripravila že tretjič. Po izboru glasovalcev je zmagala z veliko prednostjo. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili jubilejna planinska pot z Vršiča čez Zadnje Plate na Prisojnik skozi Zadnje okno ter planinska pot Kranjska koča na Ledinah—Koroška Rinka. Letos je bilo v izboru za naj planinsko pot 7 zelo zahtevnih planinskih poti, ki so potrebne obnove.
 

Zanimivosti in zgodovina poti

Markirana pot z Luknje do Zaplanje se je nekdaj imenovala Bambergova pot (Bambergweg), saj so jo nadelali, zavarovali ter septembra leta 1913 predali v uporabo člani kranjske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva (Deutsche-Österreichischer Alpenverein, Section Krain). Poimenovali so jo po enem izmed ustanoviteljev in prvem predsedniku kranjske sekcije DÖAV Ottmarju (Ottu) Bambergu. Sedaj pot imenujemo pot čez Plemenice, saj se Plemenice imenuje tudi planota na robu severne stene Triglava.



Pri vzponu čez Plemenice nas pot nekajkrat zapelje na rob Severne triglavske stene, ki ji največkrat krajše rečemo kar Stena. Največja in najlepša stena Julijskih Alp je visoka več kot tisoč metrov in široka tri kilometre ter sodi med najmogočnejše v Apneniških Alpah.

Skalni zid ni monoliten, temveč je poln številnih grap in stebrov. V levem delu sta najbolj izrazita Slovenski in Nemški steber, nato proti desni sledi trikotni Centralni steber, še bolj desno se nad skalno krnico Amfiteater vzpenjajo previsne gladke stene Sfinge. Če jo pogledamo v določeni smeri, nas zelo spominja na egipčansko Sfingo v Gizi, zato so ime prevzeli kar od nje. Dolga leta je zaradi nedostopnosti, previsov in redkih razčlemb predstavljala velik plezalski problem do leta 1961, kasneje pa so v tem delu potegnili še nekaj najtežjih plezalnih smeri.


 

Višina in čas vzpona

Višina: 2864 m
Višina izhodišča: 1015 m
Višinska razlika: 1849 m
Čas: Vrata–Luknja–Triglav: 6–7 h