Zvezda znova pridobiva svoj sij

Betelgeza ne bo (še) eksplodirala. Rumenkasta zvezda – rama Oriona, je bila od oktobra lani v središču pozornosti astronomov, saj je začela izgubljati svoj sij. A zadnja opazovanja kažejo, da se je trend ustavil in tudi že obrnil, so astronomi zapisali na portalu Astronomer's telegram. To pa ne reši uganke, kaj se dogaja z zvezdo.

Od nas je oddaljena okoli 640 svetlobnih let. Čeprav ima maso le nekaj Sonc, je po premeru ogromna, saj bi v našem osončju segala čez orbito Jupitra. Stara je okoli deset milijonov let, kar je v primerjavi s Soncem, ki je staro okoli 4,5 milijarde let, zelo malo. A je že na koncu življenja, saj takšne masivne zvezde hitreje porabljajo vodik kot srednje velike zvezde, kakršna je naša. Pred okoli 40.000 leti se je Betelgeza ohladila in napihnila v rdečo orjakinjo.

Kot ocenjujejo astronomi, je do zdaj že pokurila ves vodik, nastali helij se zdaj spaja v ogljik in kisik. V jedru bodo v procesu fuzije nastajali čedalje težji elementi, dokler se ne bo nabralo toliko železa, da se bo jedro sesedlo in eksplodirala v supernovo. Zaradi nenavadnega obnašanja so nekateri astronomi ugibali, da bi se to lahko zgodilo v kratkem, a obveljalo je prepričanje, da ji do tega manjka še vsaj sto tisoč let, če ne celo precej več.

Betelgeza je zvezda spremenljivka, to pomeni, da se njen absolutni izsev in navidezni sij spreminjata. A trenutno je potemnela najbolj v 25-letnem obdobju podrobnejših opazovanj, saj je od septembra lani do konca januarja letos izgubila 25 odstotkov običajnega sija, zaradi katerega se je uvrščala med najsvetlejše zvezde na našem nebu. Spremenjena magnituda je bila vidna tudi prostemu očesu.

K nenavadnosti so dodali tudi posnetki zvezde z Zelo velikim teleskopom v Čilu evropskega južnega observatorija, ki so pokazali, da je spremenjena tudi njena navidezna oblika. Lani januarja je bila videti okrogla in enakomerno svetla, decembra 2019 pa je bila ovalna, južni del zvezde je prekrivala temna senca.



A zdaj se je temnenje ustavilo in znova pridobiva svetlost. To se tudi ujema z njenim ciklom spremenljivosti.
Še vedno ostaja vprašanje, kaj je povzročilo nenavadno povečano izgubo sija. Ena izmed razlag je, da sta se ujela dva minimuma v njeni spremenljivosti – eden s periodo okrog 420 dni, drugi s periodo 2100 dni. Druga je, da se je na njenem površju pojavila ogromna hladnejša pega, tretja, da jo je deloma zakril izbruh zvezdne snovi. Tako zvezdo še naprej pozorno opazujejo.