Znanstvena odličnost, ki odmeva v svetu

Dr. Andraž Krajnc, raziskovalec na odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu, in dr. Andrej Emanuel Cotman, raziskovalec na katedri za organsko kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, sta letošnja dobitnika Preglove nagrade, ki jih na Kemijskem inštitutu podeljujejo za izjemne doktorske raziskave.

Obe raziskavi, Krajnčeva z naslovom Študij nanoporoznih materialov za shranjevanje toplote z jedrsko magnetno resonanco v trdnem, in Cotmanova z naslovom Asimetrične redukcije ketonov, katalizirane s kovinskimi kompleksi, sta odmevali po svetu, saj sta raziskovalca s sodelavci članke objavila v prestižnih znanstvenih revijah, kot sta Advanced Energy Materials in Angewandte Chemie. Na slovesnosti, kjer so direktor inštituta Gregor Anderluh, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo in drugi ocenili znanstvene dosežke in predstavili načrte za novo, še prodornejšo znanstvenoraziskovalno strategijo, je deset mladih raziskovalcev prejelo priznanja za uspešno podiplomsko usposabljanje na tem inštitutu. To so mladi doktorji znanosti Ana Bjelić, Jasna Brčić, Andrej Emanuel Cotman, Marta Debeljak, Sara Drvarič Talijan, Eva Kranjc, Tea Lenarčič, Petra Muri, Aleksandar Popadić in Tanja Zidarič.

K ugledu inštituta so po direktorjevih besedah veliko prispevali tudi številni drugi sodelavci, med njimi dr. Mojca Benčina, prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke v imunologiji in sintezni biologiji, prof. dr. Robert Dominko, dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju materialov in razvoj novih baterijskih konceptov, prof. dr. Roman Jerala, ki je pridobil prestižni raziskovalni projekt Evropskega raziskovalnega sveta s področja ved o življenju (advanced grant), in dr. Tina Lebar, ki je že na začetku znanstvene kariere prejela tri odmevna priznanja, Preglovo nagrado za izjemno doktorsko delo, zlati znak Jožefa Stefana in nagrado L'Oreala za ženske v znanosti.

Prodorne raziskave, uspešne objave

S takšno načrtno usmeritvijo v znanstveno odličnost se je Kemijski inštitut že uveljavil kot slovenska raziskovalna institucija z največ patenti glede na število zaposlenih. Prav tako se hitro povečuje število objav v znanstvenih revijah, pri čemer pa ne gre le za rezultate redkih raziskovalnih skupin. Tako uspešnih je že več kot polovica odsekov. Zato nameravajo tudi v prihodnje z naložbami v vrhunsko infrastrukturo, spodbujanjem trženja patentov in drugimi ukrepi, denimo prožno organizacijo dela, prijaznim in motivacijskim okoljem za mlade raziskovalce, pa s sodelovanjem z gospodarstvom in v prestižnih evropskih projektih skrbeti za večjo prepoznavnost znanosti v družbi in ugled sodelavcev inštituta v svetu.

Podpora domačemu raziskovalnemu ekosistemu

Takšno usmeritev inštituta je podprl tudi minister Pikalo, ki je poudaril pomen vlaganja v temeljno znanost in priložnosti, ki jih bo prinesel nov okvirni program raziskav in inovacij Obzorje Evropa. Za naslednje raziskovalno obdobje bo namenjenih 100 milijard evrov, 20 več kot zdaj. Velik delež bo v obliki misij, kar je nov način podeljevanja projektov, namenjen raziskavam baterij, ki jih zelo uspešno razvijajo prav na Kemijskem inštitutu. Med drugim bodo v polju ved o življenju razpisani projekti za izzive, kot so oceani brez plastike, zmanjšanje raka pri otrocih, aktivnosti za zdravo življenje v čistejših mestih.

Na Kemijskem inštitutu po besedah predsednika znanstvenega sveta Mirana Gaberščka načrtno spodbujajo mlade, ki dosegajo pomembne nagrade in priznanja na mednarodnih tekmovanjih in objavljajo v uglednih znanstvenih revijah. To velja tudi za letošnja Preglova nagrajenca za izjemno doktorsko delo. Po besedah predsednice ocenjevalne komisije Nataše Novak Tušar je letošnja bera doktoratov zgleden primer tega, kako pomembno je spodbujati interdisciplinarnost raziskav. Ob tem sta se oba nagrajenca »zelo izkazala z izvirnostjo dela, samostojnostjo, uspešno predstavitvijo ter objavo v vrhunskih in prestižnih revijah«.



Dr. Andraž Krajnc je prejel Preglovo nagrado za izjemno uspešno doktorsko raziskovanje v razvoju poroznih materialov za shranjevanje energije. Princip sezonskega shranjevanja energije v poroznih materialih temelji na vodni adsorbciji in desorbciji, ki potekata v notranjosti por. Poleti, ko je sončne energije preveč, se ta lahko uporabi za sušenje poroznih materialov. Suh material se lahko nato uporabi pozimi za ogrevanje stanovanjskih objektov, saj se pri stiku materiala z vodno paro sprosti veliko toplote. Krajnc je raziskal in pojasnil mehanizem adsorpcije in desorpcije vodne pare v materialih, kot so aluminofosfati in kovinsko-organski porozni materiali. To omogoča pridobivanje materialov z bistveno boljšimi lastnostmi za sezonsko in dnevno shranjevanje sončne energije v primerjavi s sedanjimi možnostmi. Kakovost raziskave potrjujejo objave v revijah z visokim faktorjem vpliva, tudi s prvim avtorstvom.

Dr. Andrej Emanuel Cotman se je posvetil raziskavam asimetrične katalize. Ta omogoča usmerjanje kemijske reakcije do kiralnih produktov z želeno prostorsko ureditvijo atomov. Več kot polovica na novo odobrenih zdravilnih učinkovin je kiralnih, zato potrebujemo nove pristope za njihovo učinkovito pripravo. Cotman je razvil novo katalitsko metodo za sintezo sekundarnih alkoholov z več zaporednimi kiralnimi centri. To so gradniki za kompleksnejše organske molekule, zanimive predvsem za farmacevtsko industrijo. Tudi on je članke, kjer je bil prvi avtor, objavil v priznanih revijah z visokim faktorjem vpliva. Za svoje raziskave je letos prejel že veliko Krkino nagrado.