Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Računalnik. Ne bi rekla, da najraje, zagotovo pa najpogosteje pri raziskovalnem delu. Od analize vzorcev do statistične ocene in seveda komunikacije rezultatov z javnostjo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Naše raziskovalno delo je na področju razumevanja mehanizmov razvoja in zasevanja rakov. Osredotočamo se na proučevanje označevalcev, ki lahko bolje napovejo agresiven potek bolezni. Nato načrtujemo, ali lahko te označevalce izrabimo za razvoj zdravljenja ali za bolj individualizirano zdravljenje. Ta proces zahteva interdisciplinarno sodelovanje. Sama se ukvarjam predvsem s tem, kako lahko izrabimo iniciacijske in elongacijske faktorje, ki so pomembni pri proizvodnji beljakovin. Proučujem, ali ti faktorji napovejo slabši izid zdravljenja in ali lahko to izrabimo za razvoj terapije z zaviralci te signalne poti.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Epidemija je naše delo delno upočasnila. Sodelujemo namreč z laboratoriji, ki so bili med prvim valom zaprti. Pomemben partner pri raziskovalnem delu je inštitut za patologijo na medicinski univerzi v Innsbrucku, ki se je med epidemijo prav tako spopadal z odsotnostjo osebja in povečanim obsegom kliničnega dela. Na moje individualno delo pa je zagotovo vplivala tudi velika obremenitev v zdravstveni ustanovi.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je razburljiva. Akademska medicina omogoči razumevanje našega telesa na najbolj celični ravni. Privilegij je, da lahko raziskujemo in s svojim raziskovanjem prispevamo k izboljšanju razumevanja bolezni. Dolgoročna sestava tega mozaika vodi do spoznanj, ki jih nato lahko prenesemo tudi v vsakdanje življenje in ga, upam, izboljšamo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Želim si, da bi vodilo do bolj tarčne terapije za bolnice z rakom jajčnikov. Toda od tega smo (verjetno) oddaljeni še več tisoč ur raziskovalnega dela. Če lahko pripomoremo tudi k boljšemu razumevanju agresivnosti bolezni, bo to dober vmesni rezultat.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Ne vem, ali sem zares kdaj razmišljala o tem, da bom znanstvenica. Med dodiplomskim študijem se mi je po izmenjavi in praktičnem usposabljanju v Nemčiji zdelo samoumevno, da me bo raziskovalno delo spremljalo vse življenje.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Klinično delo in raziskovanje zapolnjujeta velik del mojega vsakdanjika. Kadar dobim priložnost, zdaj med usposabljanjem v Veliki Britaniji spoznavam London. Ko pa sem v Sloveniji, večji del prostega časa preživim v naravi v Prekmurju z najdražjimi.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost. Ta goreča želja razumeti svoje področje delovanja do zadnjega atoma.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Morda ne bodo spremenila toka zgodovine, lahko pa bi veliko spremenila na našem področju dela: cepiva mRNA. Vendar je še veliko neznank glede tega, kako izrabiti znanje na tem področju pri drugih boleznih. Med epidemijo smo veliko finančnih sredstev namenili proučevanju teh cepiv.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Še Zemlje nisem prav dobro spoznala. Raje bi spoznala več kotičkov našega planeta.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Moje laično mnenje je, da bodo različni načini izrabe sončne energije naša prihodnost.

S katerim znanstvenikom ali znanstvenico v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Težko je izbrati med toliko zanimivimi osebnostmi in možnostmi pogovora. Zagotovo je ena od izjemnih osebnosti, s katerimi bi šla na kavo, Zora Janžekovič, utemeljiteljica zdravljenja opeklin v Mariboru in na svetovni ravni. Tudi nemški zdravnik, nobelovec Paul Ehrlich, eden od očetov kemoterapije, bi bil nadvse zanimiv sogovornik.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Pred kratkim sem si ogledala film Skriti faktorji (Hidden figures), posnet po zgodbah znanstvenic, ki so v šestdesetih letih sodelovale z Naso. O medicini pa je zanimiva nedavna kratka serija dokumentarnih filmov The Surgeon's Cut. Predstavlja delo zdravnikov na različnih področjih. V prvi epizodi predstavijo delo profesorja Kyprosa Nicolaidesa, utemeljitelja cele vrste metod diagnostike in zdravljenja v porodništvu. Zagotovo je zanimivo branje knjiga Paula Kalanithija Ko dih postane zrak kot presek med medicino in razmišljanjem o lastni smrtnosti. Dr. Kalanithi je knjigo pisal, ko je bil sam v zadnji fazi bolezni – umrl je marca 2015 za pljučnim rakom.

,
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Slovenska akademska medicina je velikokrat ustvarjena v poznih popoldnevih in večerih ter prostih dnevih ob obilici kliničnega dela.