Zeleno, ki te ljubim zeleno

Spremembe v količini svetovne biomase, ki jo večinoma vsebujejo gozdovi, vplivajo na podnebne spremembe. Iniciativa za spremljanje podnebnih sprememb pri Esi je izdelala nov svetovni zemljevid razporeditve nadzemne biomase.

Za osnovo so uporabili podatke satelitov Copernicus Sentinel 1, Envisat in Jaxinih Alosa 1 in Alosa 2, ki so jih kombinirali z zemeljskimi opazovanji. Zeleno obarvana območja prikazujejo z ogljikom bogato biomaso v obliki dreves in grmičevja. Pogled na Zemljo iz vesolja razkriva, da je takšnih območij veliko manj, kot bi si mislil povprečen prebivalec Slovenije, ki se zelo težko znajde na kraju, od koder ne bi videl vsaj enega drevesa. Poleg razsežnih deževnih pragozdov Afrike, Južne Amerike in Azije imamo pomembne zaloge biomase namreč tudi v Evropi, najgosteje pa se razrašča prav v delu, kjer je Slovenija.



Gozdovi bodo imeli v prihodnosti pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, saj v procesu fotosinteze iz ozračja počrpajo ogromno ogljikovega dioksida. Raziskovalci Ese nameravajo oblikovati dinamični model za spremljanje sprememb v obsegu biomase, ki je ena ključnih spremenljivk za razumevanje evolucije svetovnega podnebja.



Vodja iniciative pri Esi Shaun Quegan je razložil, da bodo s podatki najnovejših satelitskih opazovanj znatno izboljšali zanesljivost zemljevidov. »Tako bomo še za korak bliže dinamičnemu modelu, ki bo omogočal neposredne izračune povečanja ali zmanjšanja nadzemne biomase.«