Zasebni pristajalnik in Nasin orbiter na poti na Luno

Raketa falcon 9 je uspešno poletela s Floride in tako se je začela pot zasebnega pristajalnika Atena in Nasinega orbiterja Lunar Trailblazer proti Luni. 

Pristajalnik Atena je izdelalo podjetje Intuitive Machines iz Houstona, na njem je deset Nasinih znanstvenih instrumentov, od katerih jih je več namenjenih iskanju znakov vodnega ledu.

Trailblazer pa bo zagotavljal podporo iz višine – ostal bo namreč v orbiti okoli Lune in od tam opazoval površje. Majhen satelit, ki ga upravlja Nasin Laboratorij za reaktivni pogon, bo izdelal zemljevide površja z največjo ločljivostjo doslej, da bi ugotovili, kje je voda, v kakšni obliki je, koliko je je in kako se spreminja. Ti podatki so ključni za prihodnje odprave na Luno, saj je voda pomembna surovina. Sonda Lunar Trailblazer z maso 200 kilogramov in  širino 3,5 metra, ko so njeni sončni paneli popolnoma raztegnjeni, bo krožila okoli Lune približno 100 kilometrov nad površjem.

Atena pa je pristajalnik tipa Nova-C, celotna odprava se imenuje IM-2 in to je za houstonsko podjetje druga odprava na Luno. Februarja lani so tja poslali Odiseja, a se je nesrečno prekucnil, vseeno pa velja za prvo zasebno plovilo, ki je mehko pristalo na Luni. Tudi to odpravo je izdatno financirala Nasa v programu komercialnih lunarnih plovil. 

Pristajalnik bo pristal v bližini južnega pola, na območju Mons Mouton, kjer bo skušal poiskati vodni led. Glavni znanstveni paket pristajalnega modula se imenuje Prime-1. Sestavljata ga dva ločena instrumenta, naprava za vrtanje ledu v regolitu za raziskovanje novega terena in masni spektrometer za opazovanje lunarnih operacij.

Na krovu pristajalnika je tudi Grace, poskakujoči robot, ki ga je izdelalo isto podjetje. Opremljen je z lastnim pogonom, ki mu bo omogočal bolj ali manj visoke skoke na površju, med drugim namerava skočiti v krater H in tam raziskati območje, ki je v večni senci.