Zaradi podnebnih sprememb so ptički manjši

Podnebne spremembe so oplazile vsak kotiček našega planeta in posledice se kažejo tudi v nenavadnih oblikah. Ptice se, ker je v največjem deževnem gozdu na svetu vse top­leje in tudi vse bolj suho, telesno spreminjajo. Raziskovalci so pod drobnogled vzeli podatke iz obdobja od 1979 do 2019 o 77 vrstah ptic, živečih v amazonskem gozdu. Ugotovili so, da se je večina v tem času pomanjšala, nekatere so se v 40 letih zmanjšale za deset odstotkov, kar tretjini pa so se podaljšala krila. Edina očitna spremenljivka, po kateri bi lahko sklepali, zakaj se je to zgodilo, so višje temperature.

V preučevanem obdobju je povprečna temperatura v mokrem obdobju leta zrasla za stopinjo, v suhem delu pa za 1,65 stopinje Celzija. Med deževno dobo se je količina dežja povečala za 13 odstotkov, med sušno pa zmanjšala za 15 odstotkov. V študiji, objavljeni v reviji Science Advanced, so preučili ptice, ki niso selivke, da so izločili dejavnike različnih habitatov, in ki živijo v najbolj neokrnjenih delih gozda, ki jih ni prizadela degradacija okolja. Že več drugih člankov je namreč navajalo telesne spremembe ptic, a bi jih lahko razložili tudi s selitvami in stalnimi pritiski lova, onesnaževanja in izgube habitata.

Rdečekljuni lenič (Bucco capensis). FOTO: Vitek Jirinec/AFP

Za zdaj še niso povsem prepričani, kaj je prednost daljših kril, to, da so ptice manjše, pa pomeni, da se lažje ohlajajo. Prav tako bi k manjši velikosti lahko privedlo manj hrane, manj sadja in žuželk, v sušnem obdobju.

Za natančnejše razumevanje podaljšanja kril bodo potrebne nove študije, a morda je razlog v potrebi po daljših letih. Vitek Jirinec iz Centra za integrirano ekologijo v Kaliforniji, ki je vodil študijo, je daljša krila primerjal s krili letal. »Pomislite na vojaškega lovca. Ima kratka krila in je težak. Premikati se mora zelo hitro, da se obdrži v zraku, pri tem pa porabi ogromno energije. Jadralna letala pa skoraj ne porabljajo energije, ker so lahka in imajo dolga krila.«

Jirinec je še poudaril, da takšne spremembe potrjujejo, da ni kraja na svetu, ki ga ne bi doletel vpliv človeških dejanj. »Amazonski gozd si radi predstavljamo kot simbol biotske raznovrstnosti, skrivnost­ni kraj, kjer se bohoti življenje, ki se ga človek ni dotaknil. Ampak kot kaže, to ni nujno res.«