Prizadevanja za bolj zdrava in trajnostna tla

Če bi radi bili priča prehodu k bolj zeleni, zdravi in proti podnebju odporni Evropi, je treba poskrbeti, da so naša tla v dobrem stanju. Toda kakovost tal se slabša zaradi netrajnostnih praks pri upravljanju, porabe virov, podnebnih sprememb in onesnaženja. Tla so dom četrtine svetovne biotske raznovrstnosti in četrtine vseh živih bitij. Toda koliko izmed nas sploh razmišlja o tem dragocenem viru?

Pa bi morali, saj je v tleh neposredno ali posredno proizvedeno 95 odstotkov naše hrane. Tla so pomembna tudi zaradi mnogih drugih razlogov. Dajejo nam surovine za boj proti boleznim in ekosistemske storitve, ki čistijo našo pitno vodo, zmanjšujejo tveganje za poplave in suše ter shranjujejo ogromne količine ogljika, kar ublaži učinke podnebnih sprememb. Biotska raznovrstnost v tleh zajema vse organizme, ki domujejo tam, od bakterij do deževnikov, ki ohranjajo tla zdrava in rodovitna. Biotska raznovrstnost je bistvena za uresničevanje ciljev evropskega zelenega dogovora, kot so podnebna nevtralnost, obnova biotske raznovrstnosti, ničelno onesnaževanje, zdravi in trajnostni prehranski sistemi in odporno okolje.

Mehanizmi, ki vplivajo na sestavo tal

Pomembno je, da razumemo odnos med biotsko raznovrstnostjo v tleh in funkcijo tal, saj bomo tako lahko izboljšali strategije za obnovo degradiranih tal. Po podatkih je kar tretjina tal na svetu degradirana. »Za sestavo tal so pomembni prehranjevalni odnosi, kar pomeni, da lahko s stimulacijo ponovne kolonizacije degradiranih tal z raznovrstnimi skupnostmi organizmov spodbudimo ekološki inženiring sestave tal ter tako obnovimo habitat v tleh,« pojasnjuje prof. dr. Stefan Scheu z univerze v Göttingenu, vodja oddelka za živalsko ekologijo na zoološkem in antropološkem inštitutu Johanna Friedricha Blumenbacha. Raziskave prehranjevalnih odnosov nam bodo lahko nekega dne tudi omogočile boljšo napoved, kako spremembe praks pri upravljanju tal vplivajo na skladiščenje ogljika v njih. »Teh mehanizmov še vedno ne razumemo povsem,« pravi dr. Scheu.

Inovativni pristopi k upravljanju za boljša tla

»Kmetje so skrbniki evropskega podeželja. Orodja in tehnike, ki jih uporabljajo, igrajo pomembno vlogo pri varovanju biotske raznovrstnosti tal,« poudarja dr. David Fernández Calviño z univerze v Vigu v Španiji, raziskovalec na oddelku za rastlinsko biologijo in znanost tal.

Trenutno je na terenu v fazi preizkušanja več novih praks v sklopu upravljanja in sistemov obdelovanja zemlje, s katerimi bi lahko zaščitili, izboljšali ali povečali biotsko raznovrstnost. Dr. Calviño preiskuje optimalno kolobarjenje, obdelovanje polja dvakrat ali večkrat v enem letu ter preizkuša različne alternative privabilnim posevkom – to so rastline, ki škodljivce, ponavadi žuželke, vabijo stran od poljščin. Prav tako izvaja sistem za opozarjanje na škodljivce, da bi se tako zmanjšala uporaba fungicidov pri krompirju in pšenici. Znanje o povezavah med biotsko raznovrstnostjo v tleh in kmetijstvom je še vedno omejeno. Ena od uspešnih kmetijskih praks je biološki nadzor, pri katerem s pomočjo naravnih »sovražnikov«, kot so mikroorganizmi in žuželke, nadzorujemo škodljivce in bolezni. Še en obetaven pristop je uporaba organskih gnojil z živimi mikroorganizmi, ki izboljšujejo rast rastlin in njihov pridelek ter so alternativa sintetičnim kemičnim gnojilom.

»Cilj kmetijskih praks, v sklopu katerih sprejemajo takšne pristope, je zmanjšati vnos kemikalij in sintetičnih proizvodov v poljščine, še posebno v ekosistem tal, ter tako spodbujati zdravje tal, prehransko preskrbljenost in bolj trajnosten pristop v kmetijstvu, obenem pa zagotavljati pridelek in produktivnost,« navaja biolog dr. Stefano Mocali, raziskovalec pri svetu za kmetijske raziskave in ekonomijo v Rimu. Z uporabo proizvodov na biološki osnovi se bo zaradi izboljšane rasti rastlin in večjih populacij mikroorganizmov v tleh povečalo skladiščenje ogljikovega dioksida v tleh, še meni dr. Mocali.

Merjenje učinkov biotske raznovrstnosti v tleh

Še en bistven izziv je presoja biotske raznovrstnosti tal, za kar ne obstaja konkreten ali standarden okvir, s katerim bi jo lahko merili. »Da bi se izognili razdrobljenosti znanja, potrebujemo svetovni standard,« poudarja dr. Salvador Lladó, glavni raziskovalec na zasebnem tehnološkem centru Leitat v Barceloni.

Dr. Lladó je tudi tehnični in znanstveni koordinator projekta Soilguard, ki združuje 25 partnerjev iz akademske sfere in panoge v 17 državah po vsem svetu, da bi okrepili trajnostno rabo biotske raznovrstnosti v tleh. Skupaj razvijajo holistični okvir, s katerim bomo lahko presojali okoljsko, gospodarsko in socialno vrednost, vsebovano v tleh.

Informacije, zbrane v tem okviru, bodo na voljo v aplikaciji. Uporabniki aplikacije, kot so kmetje, lastniki zemljišč in oblikovalci politik, bodo lahko presojali, določevali in napovedovali stanje biotske raznovrstnosti v tleh. Na primer, kmet, ki bi rad prešel z običajnega upravljanja na organsko, bo lahko prek aplikacije ustvaril celotno poročilo o biotski raznovrstnosti v tleh in o izvajanju ekosistemskih storitev, ki temeljijo na tleh in jih opravljajo v sklopu trenutnih praks na področju upravljanja tal. Aplikacija vam bo prav tako priporočila strategije za posmaezne regije, da izboljšate okoljsko, gospodarsko in družbeno dobro.

---------------

Raziskave, obravnavane v članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil v angleščini najprej objavljen v reviji EU za raziskave in inovacije Horizon.