Zaradi onesnaženega zraka nam upadajo kognitivne sposobnosti

Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku ima negatievn vpliv na naše kognitivne sposobnosti, to se še zlasti kaže pri starejših moških, navaja najnovejša študija, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). 

Raziskovalci z mednarodnega raziskovalnega inštituta za hrano (IFPRI) so preučili podatke, zbrane v okviru ameriško-kitajske raziskave. Obravnavali so kognitivne teste okoli 20.000 ljudi, starejših od deset let, opravljene med letoma 2010 in 2014. Ugotovili so upad rezultatov tako pri besednih kot pri matematičnih testih, ki so sovpadali s časovno dolžino izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Menijo, da se negativni učinki povečujejo s starostjo ljudi, pri verbalnih testih so se najslabše izkazali starejši, manj izobraženi moški. Eden izmed vzrokov za to je, da manj izobraženi moški večinoma opravljajo zunanja dela. 



Onesnaženost prav tako poveča tveganje degenerativnih kognitivnih bolezni, kot so alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence, še navaja študija. Prejšnje študije so že dokazovale, da ima onesnažen zrak negativne posledice na kognitivne sposobnosti študentov. Umazan zrak na letni ravni po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije povzroči okoli sedem milijonov primerov prezgodnjih smrti.



Raziskava je, čeprav je opravljena le na vzorcu kitajske populacije, pomembna na globalni ravni, saj več kot 91 odstotkov svetovne populacije diha zrak s preseženimi vrednostmi onesnaževal. »Škoda, ki jo povzroči starajočim se možganom, ima tako zdravstvene kot ekonomske posledice, saj so kognitivne sposobnosti nujne za starejše, da še lahko opravljajo dnevne naloge,« je komentiral avtor študije Xiaobo Zhang s pekinške univerze. 



Nekatera najhuje prizadeta mesta so ravno v revnejših predelih sveta – v Afriki in Aziji (med 20 mesti z najbolj onesnaženim zrakom je 14 indijskih). »Vpliv na kognitivne sposobnosti lahko ovira tudi razvoj človeškega kapitala, tako da je ocena celotnih stroškov onesnaženja zraka lahko močno podcenjena, če gledamo le zdravstveni vidik. Posredni učinek na socialno varstvo je lahko še veliko večji, kot smo menili do zdaj,« je še opozoril Zhang.