V nadaljevanju preberite:

Medtem ko so se naše babice in dedki prehranjevali z zeljem in krompirjem, skratka z doma pridelano hrano, danes jemo hrano z vsega sveta, in sicer kombinacije živil, ki jih v preteklosti niso uživali. Neželenih reakcij na hrano je vse več. Deloma je to, kot pravi dr. Jasna Volfand, tudi posledica naše večje pozornosti, saj v času prehranskega izobilja nismo več pripravljeni sprejeti neprijetnih učinkov po zaužitju živila, nekoč pa so bili zadovoljni že samo zato, ker so se dobro najedli. 

Ob vse pogostejših intolerancah oziroma neželenih učinkih po zaužitju nekaterih živil se danes po spletu pojavljajo razni laboratoriji in podjetja, ki ponujajo preverjanje intolerance s krvnimi testi. Ti so večinoma dragi, kot opozarja stroka, pa niso uporabni. Zadnja leta v alternativnih zdravilskih praksah in medijih pogosto razpravljajo o »prehranski intoleranci«. Pri tem ugotavljajo vsebnost protiteles ​IgG proti hrani in menijo, da višje vrednosti teh protiteles povzročajo različne težave v prebavilih in sploh v telesu.

»Vendar strokovna zdravniška združenja, na primer evropska akademija alergologov in imunologov, te metode ne sprejemajo, saj ni nobenih dokazov, da so protitelesa IgG proti hrani res povezana z razvojem kake bolezni ali težave. Takšna protitelesa normalno nastajajo v vsakem telesu kot odziv na stik s hrano in sama po sebi ne pomenijo nič slabega. Ta metoda je torej za zdaj neutemeljena, nepreverjena in nezanesljiva, pa tudi na tej podlagi predpisane diete so pogosto zavajajoče, včasih hudo zahtevne za bolnike in zato lahko škodljive. Nastajanje protiteles ​IgG je predvsem odraz stika imunskega sistema z nekaterimi živili, večkrat celo odraz vzpostavljene tolerance na neki prehranski alergen, ne pa bolezenskega dogajanja. Skladno s tem tudi pri svojih bolnikih kake povezave med težavami in rezultati še nisem opazila,« razlaga dr. Volfand.