Nasini in Esini znanstveniki bi bili zagotovo ponosni na učence, ki so v treh tednih izdelali stroj Ruba Goldberga za izstreljevanje raket v vesolje. V pilotnem projektu SpaceLab sodeluje 52 šol iz Izraela, v Sloveniji pa so k njemu prvi pristopili učenci osnovnih šol Cerkno, Idrija in Velika Nedelja ter Gimnazije Jurija Vege Idrija. Cilj mentorjev je vrniti otrokom besedico zakaj in jih s projektnim učenjem in timskim delom navdušiti za znanost.
Projekt organizira Fundacija Ramon, ki je bila ustanovljena v spomin na člane posadke raketoplana Columbia. Ti so leta 2003 tik pred pristankom na Zemlji umrli v eksploziji vesoljskega plovila, med njimi je bil tudi prvi izraelski astronavt
Ilan Ramon. V fundaciji želijo spodbuditi in vzgojiti nove generacije raziskovalcev vesolja. V dvoletnem programu ponudijo šolarjem in dijakom edinstveno priložnost, da pošljejo svoj poskus na Mednarodno vesoljsko postajo.
Med slovenskimi ekipami najboljša cerkljanska OŠ
Ko so bili prek spletne povezave predstavljeni vsi končni izdelki iz Slovenije, so se vsi sodelujoči udeležili še mednarodne konference, ki je potekala na virtualni vesoljski postaji. Sledilo je predavanje pravega astronavta in nato razglasitev končnih rezultatov.
Končni vrstni red slovenskih ekip je razglasila veleposlanica Slovenije v Tel Avivu, Andreja Purkart Martinez. 1. mesto v konkurenci ekip iz Slovenije je zasedla OŠ Cerkno.
Ekipe učencev, starih med 12 in 16 let, in njihovih mentorjev so imele tri tedne časa, da so sestavile Goldbergov stroj. »Izziv je bil delo v skupinah in gradnja stroja z uporabo razpoložljive opreme ali virov. To vključuje pisanje osnutka scenarija, izdelavo stroja, snemanje in predstavitev, vse pa mora biti povezano s potovanjem v vesolje. Stroj mora na koncu omogočiti izstrelitev rakete v vesolje,« je povedal
Domen Uršič, pomočnik direktorja in vodja Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) v Cerknem. Šolarji in dijaki so ob tem razvijali veščine s področja pridobivanja informacij, timskega dela, raziskovanja, kreativnega razmišljanja, reševanja problemov, priprave predstavitev in javnega nastopanja. Predvsem pa jim udeležba v takšnih obšolskih projektih vrača pristno radovednost, meni
Branko Kumer, direktor CŠOD.
Praktično delo je bilo sestavljanje Goldbergovega stroja, ki z namenoma čim bolj zapletenimi koraki izvede preprosto opravilo, v tem primeru izstreli raketo. FOTO: Arhiv CŠOD Cerkno
Navodila z Nase
Prva naloga bodočih astronavtov, fizikov, inženirjev je bila oblikovanje delovne skupine, ki je morala biti sestavljena po vzoru vesoljskih odprav agencije Nasa s poveljnikom odprave, inženirjem, skrbnikom za odnose z javnostjo, vodjo raziskav, strokovnjakom za odprave. Nič ni bilo prepuščeno naključju, saj so prišla navodila naravnost z Nase. Nato so morali spoznavati osnove znanstvenih načel in zakonov, ki veljajo na Zemlji in v vesolju, praktično delo pa je bilo sestavljanje Goldbergovega stroja, ki z namenoma čim bolj zapletenimi koraki izvede preprosto opravilo.
Učenci so z dovolj domišljije sestavili recimo zaporeden niz domin ali žogic, ki so skozi prepreke podirale in izrivale druga drugo, da je na koncu naprava uspešno sprožila raketo za vzlet v vesolje. Zaradi epidemije koronavirusa je vse potekalo prek videopovezav. Predstavitev delujočih naprav bo v Sloveniji, povabilo pa so že dobili tudi iz Izraela.
»Eden od srbskih kliničnih psihologov veliko govori o tem, kako nam odraslim uspe otrokom uničiti besedico zakaj, ki je prvi korak razvoja. Ko sem dobil predlog Izraelcev, da bi začeli pri otrocih spodbujati zanimanje za okolje okrog nas, tu mislim zelo široko, ne le geografsko omejeno, se mi je to zdel dober izziv. Otroci so zvedavi in treba jih je navdušiti za raziskovanje na vseh ravneh in stopnjah,« pravi Gruber. Meni, da otroke pogosto podcenjujemo. V prepričanju, da je zanje nekaj prezahtevno, jim znižujemo kriterije, zahteve in pričakovanja. A imajo tudi mlajši svoje cilje in želje in vesolje je gotovo nekaj, kar je zanje silno privlačno.
Komentarji