Vesoljski teleskop za lovljenje gamažarkov

V vesolju se odvijajo dogodki, pri katerih se sprosti neznanska količina energije. Trčenja nevtronskih zvezd, črne luknje, vroč plin, ki potuje skoraj s hitrostjo svetlobe, proizvajajo za naše oči nevidne gamažarke, ki pa odpirajo veliko raziskovalnih vprašanj. In na ta pomaga astronomom odgovarjati vesoljski teleskop za gamažarke Fermi. Okoli 650 milijonov evrov vreden teleskop so izstrelili 11. junija 2008. Takrat se je na kratko imenoval Glast, a so ga nato avgusta istega leta preimenovali in tako počastili spomin na Enrica Fermija, pionirja visokoenergijske fizike, ki je za svoje delo leta 1983 prejel Nobelovo nagrado. Utiril se je v nizkozemeljsko orbito okoli 530 kilometrov visoko, planet obkroži v 90 minutah.



Teleskop je med drugim odkril najmočnejši izbruh gamažarkov, ki je imel energijo več kot 9000 supernov, več pulzarjev, to so hitro vrteči se ostanki zvezd, ki oddajajo gamažarke, s teleskopom pa iščejo tudi signale, ki bi nam pomagali razumeti skrivnostno temno snov. Novembra 2010 so objavili, da so s teleskopom odkrili dva velikanska mehurja gamažarkov, široka okoli 25.000 svetlobnih let, v središču naše galaksije. Visokoenergijsko sevanje bi lahko izviralo ali iz masivne črne luknje v središču ali pa je dokaz množičnega oblikovanja zvezd pred milijardami let.

Znanstveniki so teleskop videli kot naslednika Comptonovega observatorija, ki je deloval od leta 1991 do 1999, a seveda precej bolj tehnološko dovršenega. Glavna dva instrumenta sta teleskop za veliko območje in senzor za izbruhe gamažarkov.



Marca 2012 je bil blizu katastrofi, a inženirji so za sekundo prižgali njegove motorje in tako se je umaknil na varno, saj je proti njemu drvel Cosmos 1805, mrtvi vohunski satelit iz obdobja hladne vojne. Marca 2018 so se njegovi solarni paneli prenehali obračati, zato so ga nekoliko obrnili, da še vedno črpa energijo, vseeno pa so nekoliko preoblikovali strategije za opazovanja.