![Edwin Hubble je odkril, da naša galaksija še zdaleč ni edina. S teleskopom, poimenovanim po njem, so fotografirali čudovito galaksijo Vrtinec (ali M51). FOTO: Nasa, Esa](https://www.delo.si/media/images/20220223/1137306.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Skrajno poenostavljeno lahko nastanek in kasnejšo zgodovino vesolja predstavimo z dvema osnovnima zamislima. Bodisi ima vesolje svoj začetek, kar pa ne pomeni, da mora imeti tudi konec, bodisi je vesolje vedno obstajalo.
Večnega obstoja tudi ne gre zamenjevati z nespremenljivostjo. Statično vesolje je le ena od možnosti, danes empirično zavrnjena. Neskončno zaporedje ciklov rojevanja in umiranja bi prav tako pospravili v teorijo večnega vesolja. A zadnje stoletje se zdi, kakor da dvoma praktično ni več. Gotovo je, da je vesolje nastalo z velikim pokom pred 13,8 milijarde leti in odtlej se širi proti precej manj gotovi prihodnosti.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji