Umrl je v ZDA živeči slovenski znanstvenik Anton Mavretič

V četrtek je umrl slovenski znanstvenik Anton Mavretič, ki je živel in delal v ZDA, so sporočili iz Svetovnega slovenskega kongresa, katerega član je bil. Mavretič se je posvečal razvoju vesoljskih tehnologij, med drugim je sodeloval pri programu Voyager, intenzivno pa je deloval tudi na področju promocije znanosti v Sloveniji in svetu. Leta 2015 mu je predsednik republike Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge.

Rodil se je decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Študij je začel na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, jeseni leta 1957 pa je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Deloval je na nekaterih najbolj prestižnih ameriških univerzah in inštitutih, med drugim na massachusetskim tehnološkem inštitutu (MIT), Harvardu in na univerzi v Bostonu, kjer je ustanovil in bil nato direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo.

S svojim znanstvenim in inženirskim delom je prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2, ki sta že zapustila naš sončni sistem, a še vedno pošiljata in zbirata koristne podatke. Za oba je načrtoval, preizkusil in usposobil instrumente, s katerimi je človeštvo pridobilo številne podatke o Sončevem vetru, njegovi hitrosti, gostoti, temperaturi in tlaku ter plazmi. Voyager 2 je še vedno edina sonda, ki je od blizu opazovala planeta Uran in Neptun. Nedavno pa je sonda razkrila, kaj se dogaja na meji osončja. Na instrumentu Voyager 1 je v zlato ploščico vgravirano tudi njegovo ime.

​Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila, med njimi za ameriška satelita Explorer 47 in Explorer 50, za raketoplane, za sondo Wind, ki je zbrala podatke o Sončevem vetru, in DSX, ki je namenjen predvsem testiranju delovanja tehnologije v ostrem vesoljskem okolju, polnem sevanja. 

Pomemben pa je bil tudi njegov prenos znanja na mlajše generacije elektroinženirjev, ki jih je poučeval več desetletij. »Svoje znanje je nesebično delil z mladimi in je pogosto priskočil na pomoč slovenskim študentom, ki so študirali v ZDA. Vsako leto je povabil več najboljših slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo na univerzo v Bostonu, kjer je tedaj predaval,« je spomnil dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Del svoje znanstvene dokumentacije je podaril Narodno univerzitetni knjižnici, približno 600 strokovnih knjig pa fakulteti za informacijske študije v Novem mestu.

Več kot šestdeset let je živel v ZDA, a se je redno vračal domov. Med drugim je bil tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Metlike.