Neomejen dostop | že od 9,99€
K sreči živimo tudi v obdobju, ko nam vrhunska tehnologija omogoča, da uzremo fantastične stvaritve, ki si jih je izmislilo naše vesolje. Za razvnemanje naše domišljije v zadnjem obdobju skrbita predvsem vesoljska teleskopa Hubble in Webb, ki jadrata nekaj sto in nekaj milijonov kilometrov stran od nas.
Vrhunske posnetke pa nam priskrbijo tudi zemeljski teleskopi, med največjimi so teleskopi Evropskega južnega observatorija (ESO), ki so ga ustanovili pred 60. leti. Organizacijo zdaj sestavlja 16 držav članic, teleskope pa imajo v puščavi Atakama v Čilu, ki je zibelka zemeljskih teleskopov. Pri ESO zdaj gradijo izjemno velik teleskop (ELT), ki bo prvo svetlobo uzrl predvidoma leta 2027.
Ob jubileju so v organizaciji, ki skrbi za razkrivanje skrivnosti vesolja, objavili spektakularno fotografijo meglice Stožec, ki jo je posnel zelo velik teleskop (VLT). Meglica je del širše porodnišnice zvezd z imenom NGC 2264. 26. decembra 1785 jo je odkril znameniti astronom William Herschel. Meglica je od Zemlje oddaljena 2700 svetlobnih let, kar je relativno blizu. NGC 2264, ki leži v ozvezdju Enorog, je sestavljen iz več posamezno poimenovanih delov, najbolj izrazit je morda ravno Stožec, ki je na dnu zvezdne kopice Božično drevo, zgoraj desno je meglica Lisičje krzno, zelo svetla zvezda (na fotografiji na vrhu) je zvezda spremenljivka S Monocerotis (S Mon).
Stožec je primer stebraste oblike meglice, ki se razvije v velikanskih oblakih hladnega plina in prahu. Taki stebri vzniknejo, ko masivne mlade svetle modre zvezde v okolico bruhajo zvezdni veter in ultravijolično sevanje in odpihujejo material iz svoje bližine. Posledično se ta material stisne v goste in temne oblike, ki se širijo stran od svetlih zvezd, so pojasnili pri ESO.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji