Svet se kuha

Koliko dokazov še potrebujemo, da nam bo jasno, kako zelo zelo zamujamo z ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb? »Čeprav obstaja jasen vzorec 'atmosferskega vala' z izmenjujočimi se toplimi (bolj rdečimi) in hladnimi (modrimi) vrednostmi na različnih lokacijah, je veliko območje ekstremne (in rekordne) vročine še en jasen pokazatelj, da emisije toplogrednih plinov, ki izvirajo iz človeških dejavnosti, povzročajo ekstremne vremenske razmere, ki vplivajo na naše življenje,« je zemljevid pospremil Steven Pawson, vodja urada za globalno modeliranje pri Nasinem centru Goddard.

Evropa ni pripravljena na takšne razmere

Zemljevid prikazuje temperature 13. julija letos, izdelali pa so ga s sistemom za opazovanje Zemlje Goddard (GEOS). V Evropi v letošnjem poletju temperaturni rekordi padajo kot za stavo, termometri po veliko državah kažejo prek 40 stopinj Celzija, pospešeno se talijo ledeniki, večji del stare celine se spopada s hudo sušo, pomanjkanjem vode in obsežnimi gozdnimi požari. Žal, tudi naša država ni imuna. V Franciji govorijo o vročinski apokalipsi, v Nantesu so namerili rekordnih 42 stopinj Celzija, več kot 30.000 ljudi je moralo zbežati pred ognjenimi zublji. V Tunisu v Tuniziji je bilo 13. julija rekordnih 48 stopinj Celzija, v Iranu so konec junija zabeležili kar 52 stopinj Celzija.

Pitna voda še ni dovolj draga

Vročinski valovi, ki jih bo zaradi podnebnih sprememb še več in še hujši bodo, neposredno ogrožajo živ­ljenja. Gre namreč že za tako visoke temperature, da se človeško telo ne more hladiti samo od sebe. V Španiji in na Portugalskem je v minulih tednih zaradi vročine umrlo več kot tisoč ljudi. Svet se je od začetka industrijske dobe segrel za 1,1 stopinje Celzija. In še se segreva, ostrih ukrepov, da bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in se izognili katastrofi, pa ni in ni.