Vremenska napoved, ki se te dni bohoti s samimi sonci brez oblačka in temperaturami krepko čez 30 stopinj Celzija, napoveduje tudi veliko toplotno obremenitev, pred katero je treba obvarovati predvsem starejše in otroke ter kronične bolnike. Pozabiti ne smemo niti na hišne ljubljence.

Ljubljanska urgenca je kraj, ki je vse leto obremenjen, še posebej pa poleti. Takrat so zdravniki zaradi dopustov odsotni, zato ljudje z različnimi težavami pogosto pridejo kar na urgenco, več je turistov, pravi urgentni zdravnik Milan Žnidaršič iz Zdravstvenega doma Ljubljana, več pa je tudi sprejemov zaradi vročine oziroma toplotne obremenitve. Glavni znaki, na katere so pozorni, so glavobol, utrujenost, bruhanje, pordela koža, v posameznih primerih tudi povišana telesna temperatura.

Ekstremna vročina nekoliko popustila, ogenj divja naprej

Skupine z večjim tveganjem so starejši in otroci, ljudje, ki delajo na prostem ali v vročih prostorih, ter kronični bolniki, na primer srčni, saj je v vročih dneh srce še bolj obremenjeno, in sladkorni bolniki; če so dehidrirani ali zaradi pomanjkanja apetita premalo jedo, jim lahko zraste krvni sladkor, za primer navede sogovornik.

Zelo občutljivi za vročino so tudi starejši, ki že tako ne čutijo prav veliko žeje, zato morajo biti pozorni, da dovolj pijejo. Največji problem je pri tistih, ki živijo sami, še zlasti če imajo neklimatizirano stanovanje v višjih nadstropjih stanovanjskega bloka ali celo na podstrehi, ki se lahko nepredstavljivo segreje. Prav tako je treba paziti na otroke, ki imajo majhno telesno površino in se hitreje pregrejejo. Zlasti pri dojenčkih, ki ne znajo povedati, da so žejni, morajo starši paziti, da jim dajo dovolj vode, in zadržujejo naj se v hladnejših prostorih, opozarja Milan Žnidaršič.

Tekočina in lahka hrana

Splošni nasveti v vročih dneh so sicer znani. Piti je treba dovolj tekočine, ne šele takrat, ko začutimo žejo, ampak načrtno ves dan, morda dodamo malo limone ali kanec soli, da dobimo elektrolite, ki jih izgubimo s potenjem. Količina tekočine, ki naj bi jo po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje odrasli spili v vročini, je dva litra, pri telesnih naporih še več. O vsebnosti vode sicer telo sporoča ne le z občutkom žeje, ampak tudi s pogostostjo uriniranja in barvo urina. Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine. Pomembna je tudi primerna, lahka hrana, torej predvsem sadje in zelenjava. Ven in na rekreacijo se odpravimo v hladnejšem delu dneva, zjutraj ali zvečer. Zjutraj tudi stanovanje temeljito prezračimo, potem pa zapremo in zastremo okna vse do večera.

Dobro dene tudi območje z lastnim vremenom v središču Ljubljane. FOTO: Jure Eržen/Delo

In navsezadnje, pomembni so zaščitna obleka, pokrita glava in sončna očala, ob morju in na bazenu pa nikakor ne smemo pozabiti na kremo z zaščitnim faktorjem, čeprav smo v senci. V vročih poletnih dneh so sicer prav tako pogoste okužbe, na primer trebušna gripa z bruhanjem in drisko ter rotavirusi. Deloma to pripisujemo vročini, pravi Milan Žnidaršič, saj v teh obremenilnih dneh lahko pade odpornost. Slabost z bruhanjem in drisko nam lahko nakoplje tudi hrana, ki se v vročem vremenu prej pokvari. Sicer pa sogovornik ugotavlja, da so ljudje, kar zadeva preventivo pred vročino, bolj ozaveščeni, prav tako na splošno o skrbi za zdravje.

FOTO: Mavric Pivk

Pogosta nadloga v poletnih dneh so še piki insektov, denimo os in čebel. Lokalne reakcije še niso problem, zadošča že obkladek ali tableta proti alergiji, pri hujših reakcijah, kot so visok pulz, težave z dihanjem in otekanje, pa je treba nemudoma obiskati zdravnika ali poklicati 112, poudarja sogovornik. Ko pijemo pijačo iz pločevinke, je treba paziti, da ni vanjo morda zašla kakšna osa. Zelo pomembna je tudi zaščita pred klopi, ki povzročajo klopni meningoencefalitis (proti temu je najboljša preventiva cepljenje) in boreliozo.

Pasja vročina in pravilo petih sekund

V nemilosti lastnikov so v teh dneh pogosto tudi hišni ljubljenci. Kot je povedala veterinarka Tjaša Oražem s klinike Pet Vet, letos primera toplotnega udara pri psu še niso imeli, tudi v preteklih letih le posamezne, kar pripisuje predvsem ozaveščenosti lastnikov. Psi namreč ne morejo uravnavati telesne temperature z znojenjem, saj imajo znojne žleze le na smrčku in blazinicah, ohladijo se lahko samo z dihanjem, opozarjajo na spletni strani. Tako se lahko hitro pregrejejo in doživijo toplotni udar, ob katerem je treba čim hitreje poiskati pomoč veterinarja.

Pse poleti sprehajamo samo zgodaj zjutraj in zvečer, izogibamo se večjim naporom. FOTO: Roman Šipić/Delo

Preventiva je sicer preprosta. Na sprehod jih peljemo zgodaj zjutraj in zvečer, izogibamo se tudi večjim naporom in sprehodom po razbeljenem asfaltu. Pri tem je test (pravijo mu pravilo petih sekund) spet zelo enostaven: na asfalt položimo dlan, štejemo do pet, in če je prevroč, gotovo ni primeren za tačke. Čez dan naj psi počivajo v senci, na razpolago morajo imeti dovolj vode. Med opoldansko ali popoldansko vročino jih tudi hranimo manj. Z živalmi se ne vozimo po vročini, če v avtu nimamo klimatske naprave, prav tako jih nikoli ne puščamo v avtomobilu, niti za pet minut.

Mačke so v vročih dneh bistveno manj problematične kot psi (ti vrsti ljubljencev namreč na omenjeni kliniki največkrat obravnavajo), tudi zaradi njihovega bolj praktičnega življenjskega cikla, saj podnevi počivajo in so aktivne ponoči.