Družbeno omrežje tiktok, namenjeno ustvarjanju in deljenju kratkih posnetkov, je tudi med slovenskimi najstniki vse bolj priljubljeno. Septembra je aplikacija na mednarodni ravni po številu prenosov prehitela celo najbolj priljubljena omrežja, kot so facebook, instagram in youtube.

Družbeno omrežje je namenjeno ustvarjanju kratkih – največ 60 sekundnih – videoposnetkov (daljše posnetke je mogoče naložiti, ne pa tudi posneti v aplikaciji). Vsebina je prepuščena kreativnosti vsakega posameznika, a so med bolj priljubljeni predvsem glasbeni posnetki simuliranega petja (ang. lip-sync) in plesa, čemur je tiktok tudi namenjen, čeprav ne manjka drugih vsebin. Uporabniki (priljubljen je predvsem med najstniki) imajo na voljo širok nabor glasbe in učinkov. Tako kot druga družbena omrežja tudi tiktok omogoča, da si uporabniki lahko sledijo, všečkajo in komentirajo nastalo vsebino. Posnetki so dostopni tudi tistim, ki si aplikacijo prenesejo, ne ustvarijo pa svojega profila.

Tiktok (na Kitajskem ga poznajo pod imenovam douyin) obstaja od leta 2016, avgusta lani so ga spojili z družabnim omrežjem musical.iy. Ustanovilo ga je podjetje ByteDance (ki ima v lasti priljubljeno novičarsko aplikacijo toutiao), s sedežem v Pekingu. Lansko leto je bilo zanje vsekakor uspešno – oktobra so po poročanju Bloomberga z ocenjeno vrednostjo 75 milijard dolarjev prevzeli naziv najbolj vrednega zagonskega internetnega podjetja v zasebni lasti (naslov je pred tem pripadal podjetju Uber.)
 

Za koga in zakaj?

Ustanovitelj tiktoka določa, da morajo biti uporabniki družabnega omrežja stari najmanj 13 let (čeprav je na spletu mogoče brati pobude, naj se starostno mejo dvigne na 16 let). Med pogoji uporabe je še prebrati, da je mlajšim od omenjene starostne meje uporaba družabnega omrežja dovoljena, če imajo za to dovoljenje staršev ali skrbnikov, a sistem preverjanja starostne meje ni pretirano zahteven.

Maja Vreča, sodelavka Centra za varnejši internet, svetuje, naj se starši, še preden začnejo otroci uporabljati kakršna koli družbena omrežja, najprej pogovorijo z njimi, kaj je dovoljeno objavljati in kaj ne. Svetuje, naj vsaj ob začetku aplikacijo spoznavajo skupaj z otroki (običajno so ti tehnično bolj spretni), tako bodo tudi sami spoznali osnove delovanja aplikacije.
Zavedati se je treba, da je vsebina, objavljena na tiktoku, javna in do nje lahko dostopa vsakdo (pred objavo posnetka je sicer mogoče omejiti, kdo lahko do njega dostopa). Največji izziv, tako kot pri drugih družbenih omrežjih, je poseg v zasebnost, opozarja Maja Vreča. »Otroci izgubijo občutek, kako daleč lahko gredo pri teh objavah. Zato je navzočnost odraslih priporočena, da jim pomagajo pri razmisleku.«



Na Safe.si je še opozorilo, da lahko z videoposnetki nenačrtovano razkrijemo lokacijo, premoženje in podobno, kar je vidno v ozadju posnetkov.
 

Izpostavljeni kritikam sovrstnikov

Treba je tudi vedeti, da se z objavljanjem mladi izpostavljajo ocenjevanju in kritikam. »Ne glede na vsebino lahko otrok doživi napad. Takih, ki se spravijo kar na nekoga, je na spletu veliko. To je nekaj, s čimer se mladi težko spopadejo,« pojasnjuje Vreča.

Poudarek tiktoka je na glasbi in plesu, a je mogoče najti tudi posnetke z neprimernimi vsebinami (denimo, nasilje). Prav tako se mladostniki nemalokrat snemajo v pozah, ki namigujejo na spolnost.

»K temu so spodbujani. Tudi ko gledajo povsem običajne videospote glasbenih zvezd, predvsem zvezdnic.« Problematično ni le zaradi morebitnih pedofilskih napadov – čeprav je, kot pravi Maja Vreča, tega manj, kot si predsta vljamo –, ampak tudi zato, ker bi lahko mladostnik v prihodnosti obžaloval posneto, izpostavljeni pa so lahko tudi nadlegovanju sovrstnikov.
 

Naloga staršev

Previdnost ni nujna le v povezavi s tiktokom, ampak se nanaša na vse morebitne zlorabe na spletu. Prva pomoč so starši, ki naj se z otrokom pogovorijo predvsem umirjeno. »Pogostokrat se odzovejo preveč agresivno in zato se otrok zapre. Z njim je treba delati v rokavicah, saj ima običajno slabo vest, ko se kaj zgodi, saj je verjetno tudi sam nekaj malega ušpičil,« pojasni Maja Vreča, a dodaja, da so otroci običajno zavedeni k takšnemu obnašanju – k temu jih silijo sistem in sovrstniki, kar je treba razumeti. Ob morebitnih zlorabah se lahko med drugim obrnejo na Tom telefon, ob hujših na policijo.