Sproščene hobotnice na ekstaziju

Čeprav hobotnice (po vsej verjetnosti) niso prišle iz vesolja, presenečenj za znanstvenike iz njihovega nenavadnega sveta ne zmanjka. Minuli teden so znanstvene spletne portale zaznamovali tudi naslovi o raziskavi Erica Edsingerja in Güla Dölna, ki sta hobotnice omamila z MDMA oziroma ekstazijem in ugotovila, da so živali postale bolj družabne, pri čemer so bile manj previdne pri dotikanju. MDMA pri ljudeh povzroča občutke evforije, empatije in povezanosti z drugimi ter zmanjša občutek strahu.

Raziskavo so povzeli tudi v Guardianu in ob tem zapisali, da je bil poskus zelo omejen, opravljen le na štirih hobotnicah, ki sta jih znanstvenika najprej spremljala v običajnih razmerah, potem pa sta v vodi raztopila mamilo in ponovila opazovanje. Rezultati kažejo, da so učinki kljub popolnoma različni zasnovi možganov pri hobotnicah in ljudeh presenetljivo podobni, še posebno pri poudarjenem iskanju telesnih stikov in pri igrivosti.

MDMA med drugim pospešuje izločanje serotonina, molekule, ki nadzoruje razpoloženje in družabno vedenje, mehanizem pa se med različnimi živalskimi vrstami in tudi človekom očitno ne razlikuje veliko, čeprav sta se hobotnica in človek razšla pred pol milijarde let.

Edsinger in Dölen predvidevata, da so procesi v organizmih, ki upravljajo družabno vedenje, evolucijsko izjemno stari. Raziskava bi lahko pripomogla k razumevanju doživljanja in čutenja živali, ki se zelo razlikujejo od nas. Predvsem nevretenčarji so bili v tem smislu skoraj povsem prezrti, toda raziskave kažejo, da tudi bitja, kot so raki, čutijo bolečino. Takšna spoznanja bodo morda sčasoma popolnoma spremenila odnos do živali, ki jih najbrž vodijo enaki impulzi kot nas, ljudi, torej nameni, želje, razpoloženje in čustva.