Sonda Parker vzletela proti Soncu

Raketa Delta IV Heavy je danes, potem ko včeraj ni uspelo, poletela in v vesolje odnesla solarno sondo Parker, ki se podaja na sedemletno misijo, v kateri bo preučevala Sonce. 



Solarna sonda Parker se bo Soncu približala na vsega 6,2 milijona kilometra, okoli njega bo hitela z neverjetno hitrostjo okoli 700.000 kilometrov na uro. O sondi smo podrobneje pisali TUKAJ in TUKAJ.

Nekaj kratkih dejstev o sondi in misiji

Solarna sonda bo Sonce dosegla že v treh mesecih po vzletu, decembra bo predvidoma že poslala prve podatke.

V sedmih letih bo zvezdo obkrožila 24-krat, na poti se bo sedemkrat srečala z Venero, ki jo bo izkoristila, da jo bo planetova gravitacija nekoliko upočasnila in potisnila še nekoliko bližje Soncu.

Leta 2024 in 2025, ko sledijo zadnje tri orbite, ki bodo tudi najbližje, se bo sonda približala fotosferi na vsega 6,2 milijona kilometrov (potovala bo skozi zunanji del atmosfere - korono).



Ob bližnjih srečanjih bo dosegla hitrost okoli 700.000 km/h ali okoli 200 km/s.

Izjemni karbonski toplotni ščit se bo ob bližnjih srečanjih segrel na okoli 1400 stopinj Celzija, a za njim bodo instrumenti na prijetnih 30 stopinj Celzija.





Opazovanja korone bodo znanstvenikom pomagala pri razumevanju, zakaj je z delci sicer redko območje toliko bolj vroče kot samo površje. Temperatura fotosfere ali površja je okoli 5500 stopinj Celzija, v koroni pa temperature dosegajo najmanj milijon stopinj Celzija.

Sonda bo opazovala Sončev veter. Iz podatkov bodo skušali izluščiti, od kod veter dobi dovolj energije, da pobegne gravitaciji in se s stotinami kilometrov na sekundo širi po vesolju. Delci, ki se sprostijo ob izbruhih, so lahko zaradi radiacije nevarni astronavtom, pa tudi občutljivi elektroniki satelitov.



Razumevanje temeljnih procesov na Soncu bo ključno pripomoglo priznanju okoli vesoljskega vremena v bližini Zemlje. Zaradi znanja o vzrokih bo lažje tudi napovedovanje takih dogodkov in posledično tudi načrtovanje prihodnjih orbit satelitov in človeških misij v vesolje.

Sonce je edina zvezda, ki jo lahko opazujemo od blizu. Z razumevanjem Sonca bi lahko razumeli tudi druge zvezde enakega tipa.

Solarna sonda je dobila ime po fiziki Eugenu Parkerju, ki je leta 1958 predlagal obstoj Sončevega vetra. Je tudi prva misija, ki je poimenovana po še živeči osebi. Izstrelitev je spremljal tudi 91-letni Parker, kar je bilo zanj prvo v živo spremljanje vzleta rakete. Veseli se podatkov, ki bodo (morda) razrešili uganke, ki jih postavlja Sonce. »Rečem lahko le vau, gremo. Čaka nas veliko učenja v naslednjih nekaj letih.«



Velika je kot avto - visoka je tri metre, premer glavnega telesa je en meter. Termalni ščit ima premer 2,3 metra, debelino pa le 11,4 centimetra. Ščit je izjemno lahek, ima le 73 kilogramov, celotna sonda je težka vsega 635 kilogramov.

Deluje na sončno energijo. Dva solarna panela sta dolga 1,12 metra in široka 69 centimetrov. Na poti se bosta prilagajala, koliko bosta kukala izpod ščita, imata pa tudi poseben hladilni sistem. Proizvedeta lahko 388 vatov energije, kar je dovolj, da bi poganjalo kuhinjski mešalnik.



K Soncu bo sonda ponesla spominsko kartico, na kateri je 1.137.202 imena ljudi, ki so se odzvali povabilu Nase, naj bodo simbolično vpleteni v misijo »dotakniti« se Sonca.