Naše Sonce deluje ciklično – v povprečno enajst let dolgem ciklu doživi svoj maksimum, ko je na njegovem površju kaotično, in minimum, ko se površje spremeni v mirno oranžno morje brez posebnosti. Astronomi so sporočili, da smo že skoraj leto dni v 25. Sončevem ciklu. Cikle so začeli šteti leta 1755.
Sončev minimum se je v tem ciklu zgodil decembra 2019, ko se je tudi začel nov cikel, so objavili znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa in ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA). Pojasnili so, da znanstveniki zaradi spremenljivosti naše zvezde za razglasitev minimuma potrebujejo nekaj mesecev, saj morajo slediti pojavljanju peg, ki so pogosto izvor velikanskih eksplozij na Soncu oziroma Sončevih bliščev ali koronarnih izbruhov. V maksimumu aktivnosti se lahko zgodi več izbruhov na dan, v minimumu pa približno eden na teden. Število peg zdaj natančno štejejo v centru v kraljevem observatoriju v Belgiji.Sredi letošnjega leta je bilo kar nekaj ugibanj, kdaj je nastopil minimum. Nekateri so namreč menili, da se je to zgodilo šele aprila letos, spet drugi pa so dogodek postavljali v lanski december.
Maksimum bo Sonce doseglo predvidoma julija 2025 (plus/minus nekaj mesecev). Cikel 25 bo po besedah fizika Douga Bieseckerja iz NOAA podoben kot štiriindvajseti, ki je trajal od leta 2008 in je bil eden podpovprečno aktivnih, a vseeno ni izključen hujši izbruh, ki lahko povzroči veliko škode. Za zdaj je najmočnejša geomagnetna nevihta, ki smo ji bili priča v moderni zgodovini, še vedno Carringtonov dogodek iz leta 1895, ko so polarne sije opazovali celo na Kubi, ljudje pa so lahko tudi ponoči brali knjige brez uporabe luči.
Namesto planeta opazil cikel
Cikel Sončeve aktivnosti je prvi odkril nemški astronom
Samuel Schwabe, ki je kar 17 let, od 1826 do 1843, na vsak jasen dan opazoval Sonce, da bi med pegami morda uzrl nov planet. A ga ni, je pa odkril zanimivo lastnost. Ugotovil je, da se povprečno število Sončevih peg spreminja v obdobju enajstih let. V nadaljnjih raziskavah so nato ugotovili, da je vsak cikel različno dolg, traja pa od devet do trinajst let.
Danes vemo še, da se med ciklom spreminja konfiguracija sončnega magnetnega polja. Med minimumi je podobno magnetnemu polju paličastega magneta, medtem ko je med maksimumi bolj kaotično. Razlika v sončnem magnetnem polju med dvema zaporednima minimumoma pa je, da se polarnost polja obrne – prej severni magnetni pol postane južni in obratno. To se dogaja tudi na Zemlji, le da je vzorec manj predvidljiv. Znanstveniki menijo, da je to posledica mehanizma, zaradi katerega imata Sonce in Zemlja magnetno polje, to je tako imenovani dinamo.
Vesoljske agencije budno spremljajo nebesno telo, ki narekuje vesoljsko vreme, ki pa ga za zdaj še slabo napovedujemo. Nabiti delci s Sonca, ki sicer na Zemlji ustvarjajo spektakularno predstavo severnih sijev, namreč lahko vplivajo na elektroniko satelitov ali na elektroomrežje, neugodno pa radiacija vpliva tudi na ljudi.
Komentarji