Medtem ko se evropska in ameriška vesoljska agencija pripravljata na februarsko izstrelitev nove sonde, ki bo poletela proti Soncu in tam prvič obiskala oba pola***, je solarna sonda Parker, izstreljena poleti leta 2018, včeraj presegla lastni rekord in se naši zvezdi približala na 18,6 milijona kilometrov. Pred tem se je Soncu trikrat približala na razdaljo okoli 24 milijonov kilometrov. S štirimi znanstvenimi instrumenti je včeraj preverila do zdaj še nikoli obiskano soseščino in bo, kot upajo znanstveniki, razkrila nove skrivnosti sončevega vetra in atmosfere.





V začetku lanskega decembra so pri ameriški vesoljski agenciji predstavili prve ugotovitve tehnološko izredno zahtevne odprave. Podatki so pokazali, da ima sončev veter dve glavni komponenti – hitro in počasno. Hitri veter v atmosferi potuje z okoli 700 kilometri na sekundo in izvira iz velikih koronalnih lukenj, izvor počasnega vetra, ki potuje z manj kot 500 kilometri na sekundo, pa je v manjših koronalnih luknjah okoli sončevega ekvatorja. To so manjše strukture, ki jih je odkrila sonda Parker.



Sonda je zaznala, da ob Soncu obstaja območje brez prahu. Delce prahu so instrumenti zaznavali na poti do Sonca, gre za zadnje ostanke asteroidov in kometov, ki so zašli preblizu Sonca, potem ko so izhlapeli, pa so za njimi ostali le prašni delci. Na razdalji okoli 11 milijonov kilometrov od Sonca je tega prahu čedalje manj. Povsem brez prahu naj bi bilo območje, od Sonca oddaljeno manj kot štiri milijone kilometrov. Tam se prah tako segreje, da se razblini v plin. Območje bo lahko sonda natančno proučevala, ko bo v zadnjem obletu le šest milijonov kilometrov nad površjem.



Ekstremne razmere so bile zahteven izziv za snovalce plovila, še posebej toplotni ščit. Sestavljen je iz več plasti zelo lahke karbonske pene, ki ima še plast bele barve, da bo odbijal čim več svetlobe. Za ščitom je na varnem večina znanstvenih instrumentov, kamere so nameščene ob strani plovila, saj bi jih neposreden pogled v Sonce scvrl. Sonda deluje na sončno energijo – načrtovanemu jedrskemu pogonu so se odpovedali zaradi kleščenja stroškov – in brez zaščite bi se solarni paneli pregreli. Ob vsakem bližnjem srečanju se bodo tako umaknili za karbonski ščit, le delček bo izpostavljen močnim žarkom, dodatno jih hladijo z razmeroma preprostim sistemom.



Skupno bo sonda 24-krat obkrožila Sonce. Da se mu približuje, izkorišča gravitacijsko pomoč Venere, pri tem pa dobiva veliko hitrost. Leta 2024, ko se bo bližal konec odprave, se bo Soncu približala na le 6,16 milijona kilometrov. Za primerjavo, Merkur je na najbližji točki od Sonca oddaljen 58 milijonov kilometrov. Takrat bo letela s hitrostjo okoli 700.000 kilometrov na uro.