V nadaljevanju preberite: 

Merjenje erozijskih procesov na obalnih flišnih klifih geodeti danes izvajajo z droni oziroma brezpilotnimi letalniki, v katere so vgrajeni posebni laserski skenerji. Letalniki so zelo primerni za tovrstno snemanje, ker lahko letijo tudi nad morjem in na večjih višinah.

Velik del slovenske obale so klifi, strme in visoke kamnite gmote, ki se pogosto dvigajo naravnost iz morja. Sestavljajo jih sloji različnih kamnin. Zaradi izpostavljenosti morski vodi, močnim vetrovom in padavinam se na njih dogaja močna erozija, pogosti pa so tudi podori. Največji in najbolj znan klif v Sloveniji je Strunjanski klif v Mesečem zalivu, ki je del krajinskega parka Strunjan. Ponekod je visok tudi 95 metrov. Merjenje erozijskih procesov zato danes geodeti izvajajo z brezpilotnimi letalniki, v katere so vgrajeni posebni laserski skenerji. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo sodeluje z naravoslovnotehniško fakulteto pri projektu Erozijski procesi na obalnih flišnih klifih z oceno tveganja. Naloga geodetov pri projektu je periodično geodetsko snemanje klifov spomladi in jeseni. Kako to poteka, nam je pojasnil doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski s katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje.