Velik podor v Mesečevem zalivu opozarja

Strunjan – Izjemno velik podor kamenja in strme flišnate obale v Mesečevem zalivu (Zalivu Sv. Križa) v Strunjanu je pozimi in po lanski nadpovprečno deževni jeseni še posebej nevaren. To opozarjajo v izolski in piranski občini kot tudi uslužbenci Krajinskega parka Strunjan, ki bodo danes dodatno označili nevarno območje. V sredo si bodo podor natančneje ogledali še geologi Naravoslovnotehniške fakultete iz Ljubljane.

Pred dnevi se je od klifa v Mesečevem zalivu odtrgal večji del skal in se podrl na del obale, kjer se v bližini poleti kopa tudi po več deset kopalcev. To je bil največji podor kamenja v tem okolju v zadnjih nekaj desetletjih. Po naših ocenah gre za podor na dolžini vsaj 15 metrov in podobni višini, zaradi česar se je na morsko obalo zrušilo najmanj več sto kubičnih metrov skal. Območje sodi med najnevarnejša v tem predelu, položaj kamnin in nastalih razpok pa nakazuje, da se bo kmalu verjetno podrl še podobno velik del flišnate gmote. Zato je zadrževanje na tem delu obale zelo nevarno in ga vsem odsvetujejo.



Kot nam je povedala geologinja iz Krajinskega parka Strunjan Petra Skrinjar, je ta podor največji v zadnjih desetletjih in je posledica več vplivov. Predvsem nadpovprečnih količin dežja, delovanja nizkih temperatur in seveda erozije, ki je posledica delovanja morja, vetra in padavin, pa tudi same strukture kamnin.

Vodja krajinskega parka Robert Smrekar je povedal, da so skupaj z geologi Naravoslovnotehniške fakultete s projektom »Cliffall« (https://sites.google.com/view/cliffall/rezultati) izdelali in objavili študijo (objavljena je na spletni strani Krajinskega parka Strunjan), ki opozarja, kateri deli obale so bolj nevarni. »Svetujemo obiskovalcem, da hodijo po označenih in urejenih poteh. Ob obali so najnevarnejši deli tam, kjer je obala med morjem in klifom najožja, strma in neporasla. Varnejši pa so tisti predeli, kjer je klif položnejši in poraščen, kjer je obalni pas širši. Zato na več mestih opozarjajo znaki na krušenje kamenja in na to, da se je treba nevarnim delom izogniti.



Za sprehajalca ali kopalca bi lahko bil usoden že manjši kamen, kaj šele velike skalne gmote in balvani, ki se pogosto kotalijo s klifa. V zimskih mesecih in še posebej zdaj je območje podora posebno nevarno, zato sem osupel in ogorčen, ker celo nekateri učitelji vodijo tja skupine otrok iz nekaterih šol na organizirane oglede. Opozarjamo, naj tega zdaj ne počnejo. Prav tako hodijo organizirane skupine po nasipu, ki ločuje strunjanske soline od Stjuže. Nasip so močno poškodovale jesenske poplave in nalivi. Ta nasip bomo jeseni in konec leta popravili, za kar imamo predvidenih 660.000 evrov,« je povedal Smrekar.

Za krajinski park velja, da kakršno koli poseganje v te stene, postavljanje varovalnih mrež, denimo, ne pride v poštev. Klif v strunjanskem krajinskem parku je najvišji flišni klif na Jadranu, saj sega na določenih metrih do 80 metrov visoko. V njem so tanjše plasti laporovca in peščenjaka pa tudi redkejše debelejše plasti apnenca, zaradi česar imamo zaradi erozije na obali tudi apnenčaste skale. To je najlepši in naravno ohranjen del slovenske obale, zavarovane 3,8 kilometra, in je težje dostopna (le peš ali s čolni). Kljub temu se poleti na tem območju rekreira od več sto do tisoč kopalcev na dan. Mnogi se kljub vsem opozorilom ne zavedajo prežeče nevarnosti.