SLS znova na izstrelišču

Mogočno raketo SLS so znova privlekli na izstrelitveno ploščad. Do zdaj se je tam že večkrat bohotila, vendar za raketo to še zdaleč ni dovolj. Da pokaže vso svojo moč, mora v nebo. Trikrat je poskus izstrelitve spodletel: 29. avgusta jim jo je zagodel okvarjen temperaturni senzor, 4. septembra nepričakovano iztekanje vodika, sredi septembra pa so izstrelitev preklicali zaradi orkana Iana.

SLS so odvlekli nazaj v stavbo za sestavljanje raket, tam so jo skrbno pregledali in vnovič pripravili na prvi korak, da bo človek znova stopil na površje Lune. Tudi v tem poskusu pa jim vreme že povzroča sive lase. Najprej je bila izstrelitev predvidena za ponedeljek, vendar je Florido zajela tropska nevihta. Zaradi zaščite zaposlenih so vse postopke ustavili, ocenili so, da vetrovi ne bodo ogrozili same rakete. Če se bo vreme ustalilo po napovedih, bodo izstrelitev poskušali izpeljati v sredo, 16. novembra, ob 7.04 po srednjeevropskem času. Če ne bo šlo šestnajstega, lahko izstrelitev speljejo 19. novembra.

Tako bo stekla odprava Artemis 1, ko bo raketa kapsulo Orion potisnila na tritedensko popotovanje okoli Lune in nazaj (vodni pristanek kapsule je predviden za 11. decembra), da preverijo, ali sta plovili dovolj varni tudi za ljudi. SLS in Orion, nameščen na vrhu, bosta poletela z izstrelišča 39B v Kennedyjevem vesoljskem središču. Okoli sto metrov visoka raketa, tokrat v konfiguraciji blok 1, bo ob izstrelitvi proizvedla 39,1 meganjutona potiska, kar je 15 odstotkov več od Saturna V, s katerim so leteli apolli.

SLS sestavljajo nosilna stopnja s štirimi motorji RS-25, ki so poganjali leta 2011 upokojene raketoplane, in stranska potisnika. Osrednja stopnja ima dva rezervoarja za gorivo, v enem je tekoči vodik, v drugem tekoči kisik. Orion, v katerem je prostora za štiri astronavte, bo do Lune potoval ob pomoči servisnega modula, ki ga je za Naso zgradila Evropska vesoljska agencija. Ta je ključen tako za pogon kot za elektriko v Orionu, v prihodnosti pa bo tudi za zrak, vodo in vse drugo, kar je potrebno za udobno bivanje astronavtov.

Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko astronavti z Orionom potovali okoli Lune leta 2024, leto ali dve leti kasneje pa bi lahko tudi že pohajkovali po površju. In naj še spomnimo, za odpravo je ključno tudi slovensko znanje. Prevozno sredstvo za premikanje rakete in izstrelitvena ploščad sta opremljena z merilnimi sistemi podjetja Dewesoft, nato pa pri Nasi uporabljajo tudi Dewesoftovo opremo za telemetrijo.

Človek se bo na Luno vrnil s slovensko pomočjo