Satelit za opazovanje ozona

Raziskovalni satelit za zgornjo atmosfero UARS je bil Nasin satelit, namenjen opazovanju ozračja, še posebej zaščitne ozonske plasti. Z dobrimi šestimi tonami je bil med težjimi, ob vnovičnem vstopu v atmosfero pa je vzbudil veliko pozornosti, saj je ameriška vesoljska agencija opozorila, da bi lahko večji kosi padli tudi na poseljena območja. K sreči se to ni zgodilo.

Satelit so izstrelili 12. septembra 1991 z raketoplanom Discovery v odpravi STS-48. V orbito so ga izpustili tretji dan odprave, to je 15. septembra, na višino okoli 600 kilometrov nad tlemi. Sprva so načrtovali triletno delovanje satelita, a se je nato njegova življenjska doba podaljšala na 14 let. V tem času je z desetimi znanstvenimi instrumenti pobral podatke o ozonu, kloru, ogljikovem dioksidu, metanu in drugih spojinah. Do takrat je bilo malo znanega o ozračju na območju med 80 in 300 kilometri nad Zemljo.

Tako so lahko znanstveniki bolje uvideli, kako človeška dejavnost vpliva na zgornji del atmosfere, kakšen je odnos med spodnjo in zgornjo atmosfero, preučeval je, kako spojine vplivajo na ozon. S pridobljenimi podatki so dokončno potrdili, da so za ozonsko luknjo krivi človeški izpusti klorofluoroogljikovodikov. Meril je tudi hitrost vetra in temperature v stratosferi in kako nanjo vpliva sonce, s temi podatki je satelit pripomogel tudi k boljšim vremenskim modelom in napovedim.

Metop A se poslovi

Junija 2005 so odpravo končali, saj zanjo niso več odobrili sredstev, čeprav je šest instrumentov od desetih še vedno delovalo. Konec tega leta so satelit deaktivirali in spustili v nižjo orbito, septembra 2011 pa je nato potonil v atmosfero in večinoma izgorel. Zaradi velikosti pa ne popolnoma, tako je nekaj kosov padlo v Tihi ocean.