Ruska sonda, ki je strmoglavila na Luno, ko je po njej stopical človek

Enaindvajseti julij 1969 je datum enega največjih dosežkov človeštva – Apollo 11 je nežno pristal v Morju tišine in prvi človek je na Luni pustil odtis svojega čevlja. Toda tokrat v rubriki Kje so naše ladje ne bomo govorili o uspehu, ampak o odpravi, ki je potekala sočasno, a se je končala z grenkim porazom. Rusi so morali na ta dan povsem skloniti glavo in priznati premoč Američanom, ki jim je – še zdaj edinim – uspel človeški pristanek na Luni.

Sovjetska zveza je isti dan skušala na površju pristati z robotskim plovilom Luna 15, s katerim so nameravali pobrati nekaj vzorcev in jih prepeljati na Zemljo. Kot so zapisali v Nasinem spletnem katalogu vesoljskih plovil, je sovjetska odprava povzročila precej nemira pri ameriški agenciji, čeprav so bili povsem osredotočeni na Apollo 11. Pri Nasi so se najbolj bali, da bi, če bi si bili plovili preblizu, nastale komunikacijske težave s posadko. Posredoval je Frank Borman, prvi ameriški astronavt, ki je odpotoval v Sovjetsko zvezo in tam lobiral za kakšno skupno odpravo. Bormanu so Sovjeti predali dve medalji v spomin na Jurija Gagarina in Vladimirja Komarova, ki ju je nato posadka Apolla 11 pustila na površju Lune. Borman je poklical takratnega vodjo sovjetske akademije znanosti Mstislava Keldiša, ta je nato Bormanu in Beli hiši posredoval podatke o odpravi in zatrdil, da za Apollo 11 ni nobene nevarnosti.

Luna 15 je bila zadnji sovjetski poskus, da bi pred Američani na Zemljo prinesli vzorce z Lune. Tik pred tem so poskušali z odpravo E-8-5-402, ki so jo izstrelili 14. junija 1969, vendar je bila neuspešna že izstrelitev. Sovjetsko plovilo Luna 15 – če bi uspešno pristalo – bi na površju iztegnilo robotsko roko, pobralo nekaj kamenja in prsti, ju dalo v zbiralnik na pristajalniku in vzorec z raketo poslalo na Zemljo. Izstrelili so ga iz Bajkonurja, potovanje je trajalo štiri dni in sedem ur, v orbito se je utirilo 17. junija, vendar je bila že začetna višina precej večja od načrtovane. Bila pa je v Lunini orbiti, preden je do nje v Apollu prispela ameriška posadka. Nadaljnji manevri so se zgodili z zamiki. V ustrezno pristajalno orbito so plovilo spustili v naslednjih treh dneh. Prvotni načrt je bil, da bi Luna 15 na površju pristala dve uri pred Apollom 11, vendar so zaradi prenevarnega terena pristajanje še zamaknili. In nato je, medtem ko sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin že pohajkovala po površju, Luna 15 strmoglavila, menda s hitrostjo 480 km/h. Strmoglavljenje se je zgodilo okoli dve uri prej, preden je Apollo 11 zapustil površje. Po podatkih Nasinega laboratorija JPL je Luna 15 strmoglavila v Morje kriz (Mare Crisium).

»Posadka ni vedela za Luno 15 in njen cilj. Nadzorni center je posadko o obstoju sovjetske sonde obvestil med potovanjem proti Luni,« je leta 2009 na predavanju v muzeju Smithsonian dejal Neil Armstrong.

Kot so 23. julija 1969 zapisali v časopisu International Herald Tribune (zdaj New York Times International Edition), bi bila Luna 15 sposobna preučevati gravitacijsko polje, kemično sestavo tal in fotografirati površje. Po poročanju časnika v Sovjetski zvezi po neuspešnem koncu odprave Lune 15 skoraj niso omenjali. Tiskovna agencija Tass je objavila le kratko sporočilo, da je Luna 15 »dosegla površje« in da se je njeno delo »končalo«. Poznavalci so ob tem dodali, da je Tass vedno visokoleteče poročal o uspešnih sovjetskih odpravah, takrat pa so se zavili v molk. Prva uspešna sovjetska povratna odprava je bila Luna 16, ki je na Zemljo konec leta 1970 prinesla 101 gram vzorcev.