Teksaški magnat
Victor Vescovo se je s podmornico spustil v
Marianski jarek, ki je najgloblja točka našega planeta. In tam našel smeti.
Nekdanji mornariški časnik, investitor, alpinist in raziskovalec Vescovo se je v okviru projekta, da bi se potopil v najgloblje kotičke oceanov, spustil do globine 10.927 metrov. Tako je bil spust na dno Tihega oceana za 16 metrov globlji od dosedanjega rekorda, ki ga je postavila ameriška mornarica leta 1960.
O tem, da so v Marianskem jarku našli odpadke, smo že poročali, Vescovo je to le še potrdil. Opazil je smeti, plastične vrečke in ovitke od bombonov. Plastika je ena izmed glavnih »epidemij« na našem planetu. V oceanih jo je po ocenah Združenih narodov kar sto milijonov ton.
Bogati Teksašan se je v zadnjih treh tednih s podmornico DVS Limiting Factor petkrat spustil na dno in pobral različne vzorce kamnin in biološkega materiala.
»Zelo sem bil razočaran, ko sem videl človeške odpadke na najgloblji točki oceana,« je poudaril. A videl je tudi še neznane živalske vrste, od členonožcev do prosojnih bitij, podobnih morski kumari. Ekipa meni, da so odkrili štiri nove vrste.
Vescovo upa, da bo njegovo odkritje onesnaženja pripomoglo k ozaveščanju in opozarjanju, kaj počnemo slabega planetu. Upa še, da bodo vlade nekoliko ostreje ukrepale na tem področju.
Victor Vescovo ob svoji podmornici. FOTO: Tamara Stubbs
To je bilo tretjič, da se je človek spustil na najglobljo točko oceanov. Zadnji je bil tam kanadski režiser
James Cameron leta 2012, ko je dosegel 10.908 metrov globine. Pred tem se je leta 1960 na dno spustila podmornica ameriške vojske. Takrat so dosegli globino 10.912 metrov. V povprečju je Vescovo sam ali skupaj z dvočlansko ekipo podmornice potreboval tri ure in pol za spust na dno in prav toliko časa še za dvig na površje. Vsak potop je tako trajal okoli 11 ali 12 ur, kar sicer vključuje tudi sam spust podmornice z matične ladje v vodo.
Vescovo je splezal tudi na Mount Everest in tako postal prvi človek, ki je bil in na najvišji točki in na najgloblji točki Zemlje. Bil je tudi na Severnem in Južnem tečaju.
Spust v Marianski jarek je potekal v okviru Vescovovega projekta »Pet globin« (Five deeps), ki ga pripravlja v sodelovanju s televizijo
Discovery, ki snema dokumentarno serijo. Decembra lani se je s podmornico, vredno okoli 50 milijonov ameriških zelencev, potopil na najglobljo točko Atlantskega oceana, in sicer na dno 8376 metrov globokega Portoriškega jarka.
Februarja se je kot prvi človek sploh spustil v Sandwiški podmorski jarek v Južnem oceanu, marca pa še v Javanski jarek v Indijskem oceanu,
kjer je prav tako odkril nenavadna bitja.
Naslednja točka v projektu je jarek Tonga v južnem Tihem oceanu, ki velja za drugi najgloblji oceanski jarek n svetu. Ekipa bo poskušala potrditi to mnenje oziroma bo preverjala, ali je morda jarek še globlji od Marianskega. Nato znova sledi obisk Portoriškega jarka in na koncu ekipo avgusta čaka še točka Molloy v Arktičnem oceanu.
Leta 2011 je Vescovo uspešno osvojil tudi vse najvišje vrhove na sedmih celinah.
Komentarji