Raziskovalci želijo biti opazni

Koper – Najlepša dvorana mestne občine Koper, Pretorska, je včeraj gostila veliko udeležencev javne tribune o znanosti v okviru civilne pobude Shod za znanost. Organizator in voditelj tribune dr. Rado Pišot, direktor Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru, je zadovoljno ugotovil, da je veliko udeležencev prišlo tudi iz Ljubljane ter drugih znanstvenih središč.

Pišot je dejal, da znanost s težavo opozarja na svoje težave. »Nismo zanimivo volilno telo,« je dejal, to pa je tudi vzrok, da osem mesecev po soočenju s predstavniki političnih strank v Cankarjevem domu ugotavljajo izpolnitev predvolilnih obljub. Snovalec Shoda za znanost direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar je opisal shizofrenost razmer, v katerih vsi odločno podpirajo znanost, besede pa močno odstopajo od realnosti: »Napočil je trenutek, ko moramo dobiti dodatna sredstva in drugačno organiziranost znanosti.«

Golob poskrbel za polemičnost

Tribuno je zaradi drugih obveznosti najhitreje zapustil resorni minister Jernej Pikalo, ki je pred tem poudaril, da je vedno na strani raziskovalcev ter da si bo tudi sam prizadeval za promocijo znanosti. »Nujno je, da se družba zave vloge znanosti,« je rekel Pikalo, ki je tudi napovedal, da bo Slovenija poskušala postati ena od inovacijsko vodilnih držav.

Dr. Robert Golob, bivši raziskovalec in član Drnovškove vlade, zdaj direktor uspešnega podjetja GEN-I, je včeraj najbolj poskrbel za polemičnost tribune, saj je izjavil, da je denarja za raziskave pri nas še preveč, raziskovalce pa je tudi opozoril, da pot do sistemskih sprememb vodi skozi premierov kabinet. Kritično je ošvrknil tudi gospodarstvo, v katerem naj bi bilo kar 80 odstotkov takih podjetij, ki ne sledijo času in potrebujejo prav takšno »staro« znanost.

Predsednica neformalne koordinacije raziskovalnih institucij Kosris, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanović je dejala, da si raziskovalci želijo moderen in širok zakon, ki bo zagotovil večje in stabilnejše financiranje, povečal avtonomijo, vključeval tudi inovacije, ter da se v Kosrisu zavzemajo za vrnitev k ministrstvu za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo.

Spomladi tradicionalni shod za znanost

Dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, je opozoril, da bi napovedano povezovanje novega raziskovalnega zakona z visokošolskim zakonom lahko ustavilo pripravo prvega zakona. Tako kot dr. Jadran Lenarčič, direktor Inštituta »Jožef Stefan«, meni, da sedanji plačni sistem povzroča težave, ker so profesorji bolje plačani od primerljivih raziskovalcev. Papič se je zavzel tudi za vrnitev nacionalne tehnološke agencije TIA. V razpravi se je oglasila tudi zadnja ministrica za znanost in tehnologijo ter prva rektorica dr. Lucija Čok, ki je v vseh svojih vlogah doživljala podcenjevanje znanosti: »Za nekatere smo še vedno zajedavci.«



Včerajšnji tribuni bo skladno s prizadevanjem raziskovalcev za večjo opaznost po napovedih to pomlad sledil še zdaj že tradicionalni shod za znanost. Le da se bo, če bo obveljalo to, kar je včeraj povedal dr. Rado Pišot, povorka raziskovalcev tokrat morda odpravila proti vladni palači. O tem bo odločil odbor Shoda za znanost, ki bo, seveda, upošteval vse, kaj bo za znanost do takrat naredila vlada, najprej v razpravi o rebalansu letošnjega proračuna.