Ptice pozabljajo svojo pesem in nova teorija o 'Oumuamui

Ptice pozabljajo svojo pesem

Tako kot se ljudje od drugih naučimo govoriti, se tudi ptice naučijo peti s posnemanjem starejših predstavnic vrste. Če pa jih je premalo, se lahko pesmi pozabijo. Avstralske ptice iz vrst medarjev so postale tako redke, da se mlajše ne naučijo petja oziroma se ga naučijo nepravilno, to pa je ključno pri parjenju.

Ptice pevke Anthochaera phrygia, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin, so kritično ogrožene, saj je na svetu le še okoli 300 primerkov. »Nimajo priložnosti, da bi se družile in slišale, kako zveni njihovo petje,« je pojasnil Ross Crates z avstralske nacionalne univerze v Canberri.

Med iskanjem preživelih primerkov so odkrili, da tam, kjer je ptic še razmeroma veliko, samci skladajo bogato in zapleteno skladbo, kjer jih je malo, pa pojejo »brez posluha«. Ugotovili so še, da drugačne pesmi ubirajo tudi samci v ujetništvu, ki pa jih bodo zdaj s predvajanjem posnetkov skušali naučiti pravilnih tonov in jih nato prenesli v divjino.


 

'Oumuamua kos planeta

Medzvezdno nebesno telo 'Oumuamua, ki so ga med letom skozi Osončje odkrili leta 2017, še vedno buri duhove in predstavlja zanimiv vir raziskovanj. Medtem ko nekateri vztrajajo, da je cigarasto oblikovano telo del ladje napredne vesoljske civilizacije, sta astrofizika z Univerze v Arizoni Steven Desch in Alan Jackson ponudila novo razlago.



Nenavadne značilnosti so ju vodile do teorije, da gre za ledeni kos s Plutonu podobnega planeta iz nekega drugega zvezdnega sistema. »V številnih pogledih 'Oumuamua spominja na komet, a je vseeno dovolj posebno telo, da ni preprostega odgovora na vprašanje, za kaj gre,« je pojasnil Desch.

Po vstopni hitrosti v Osončje sta ugotovila, da najverjetneje po vesolju ne potuje več kot milijardo let. Zaradi sublimacije ledu kometi ob obletu sonca pospešijo, vendar je bil ta potisk pri 'Oumuamui nekoliko večji od pričakovanega, hkrati pa ni bilo videti uhajanja plinov, kakršni se pri kometih oblikujejo v rep.



Tako sta astronoma postavila teorijo, da je bil verjetno sestavljen iz drugačnega ledu od običajnih kometov. Glede na izračune predvidevata, da bi bil lahko 'Oumuamua zamrznjeni dušik. Tega so v našem osončju med drugim odkrili na površju pritlikavega planeta Plutona.



Nebesno telo bi lahko nastalo ob trku drugega telesa v planet, pri tem pa bi ga lahko izvrglo iz zvezdnega sistema. Sestava iz ledu bi lahko tudi pojasnila njegovo nenavadno obliko. Ker zgornje plasti dušikovega ledu sublimirajo, bi telo postajalo vse bolj tanko, podobno kot se pri umivanju tanjša trdo milo.
 

Onesnaženje v starih tirnicah

Ko se je marca lani svet ustavil zaradi širjenja novega koronavirusa, so satelitski posnetki pokazali občutno zmanjšanje onesnaženja zraka. Leto kasneje se količina dušikovega dioksida že dviga na ravni pred epidemijo, je objavila Evropska vesoljska agencija.



Lanskega 23. januarja je popolno ustavitev delovanja doživel Wuhan na Kitajskem, od koder se je nato razširil virus. Prometa ni bilo, industrijski obrati so bili zaprti, ljudje so bili prisiljeni ostati doma. Sledil je na satelitskih posnetkih dobro viden upad izpustov dušikovega dioksida, ki večinoma nastaja pri zgorevanju fosilnih goriv.



Ponekod so izmerili celo 45 odstotkov manj izpustov. Letošnji posnetki satelita Copernicus Sentinel-5P pa kažejo, da so na Kitajskem količine tega plina znova narasle in se že povečujejo.

Almo bodo končno zagnali

Šestinšestdeset radijskih teleskopov, ki sestavljajo mrežo Alma ali atacamski veliki milimetrski in podmilimetrski teleskop, je zaradi epidemije prenehalo delovati 22. marca lani. Druge observatorije v Čilu so po prvem valu epidemije znova zagnali septembra ali oktobra, Alma pa je ostala ugasnjena.



Radijski krožniki Evropskega južnega observatorija namreč stojijo na 4800 metrov visoki planoti Chajnantor Plateau, ki je precej odročna in na kateri ekipa že potrebuje dodaten kisik. Zaposleni večinoma bivajo v kraju na nadmorski višini 2900 metrov in jim morajo vso hrano in potrebščine dostaviti.

Zaradi logističnih težav so šele decembra znova zagnali nekatere ključne sisteme, ta mesec pa pričakujejo, da bo spet začelo delovati vsaj 40 anten, katerih detektorji morajo biti ohlajeni na –270 stopinj Celzija.