Virtualist: na štirih postajah trenutno ponujajo 23 doživetij, center pa bo namenjen tako igranju igric kot tudi izobraževanju.
Galerija
Vsaka od štirih postaj je opremljena s svojim računalnikom z najbolj zmogljivo grafično kartico in z vrhunskimi očali HTC Vive. FOTO: arhiv Virtualista
Tudi v Sloveniji je nastal prvi center virtualne resničnosti (VR), ki so ga njegovi trije ustanovitelji poimenovali Virtualist. Nastal je v središču Ljubljane, na Gregorčičevi 13a. Na štirih VR postajah, opremljenih z VR očali in krmilnikom, trenutno ponujajo 21 doživetij, ki jih bodo posodabljali in dopolnjevali.
Grafični oblikovalec Matjaž Celič je idejo dobil že pred par leti, ko je sodeloval pri snemanju 360 stopinjskih filmov. Kot pravi Celič, to ni pravi VR, želel si je več in k projektu povabil fotografa Andreja Celiča in kapitana ladij Miho Kregarja, ki sta v projektu videla velik potencial. Podobni virtualni centri so sicer zelo razviti v Ameriki, v Evropi jih je okoli 50; najbližji so na Dunaju, trije so v Budimpešti, presenetljivo pa je, da jih ni v bolj tehnološko razviti Nemčiji; v Stuttgartu je na primer veliko 3D produkcije, takšnega centra pa ni, ugotavlja Kregar.
Neomejen virtualni svet
Virtualna resničnost je tridimenzionalno, računalniško generirano okolje, ki ga je mogoče odkrivati in se v njem gibati s pomočjo senzorjev, ki zaznavajo premikanje telesa. Z realističnimi podobami, zvoki ter drugimi senzoričnimi dražljaji se virtualno okolje na uporabnike odziva, jih posnema in z njimi vzpostavlja dialog. »Na vsaki od štirih postaj je omejen fizični prostor in neomejen virtualni. V fizičnem prostoru se lahko premikate, v virtualnem pa se lahko teleportirate, se pravi, da se premikate po svetu, po vesolju, med zvezdami, lahko se greste kepat, vozit z vesoljsko ladjo, ustvarjate razne 3D modele, lahko rišete v 3D prostoru, stvar, ki jo naredite, je mogoče tudi pomanjšati in natisniti s 3D tiskalnikom. Vsebin je zelo veliko, so precej nove, stare od tri do štiri leta, vedno znova prihajajo tudi nove,« je razložil eden od treh ustanoviteljev in vodij Miha Kregar.
Zahtevna tehnologija
Vsaka od štirih postaj je opremljena s svojim računalnikom z najbolj zmogljivo grafično kartico in z vrhunskimi očali HTC Vive, ki poleg izjemne ločljivosti (omogočata jo dva AMOLED 3.6-palčna zaslona – za vsako oko po eden – s skupno ločljivostjo 2160 krat 1200 pikslov) ponujajo tudi tako imenovan prostorski VR (Roomscale VR), je povedal Matjaž Celič. Na očala so priklopljeni senzorji, ki začrtajo nek prostor, po katerem se sprehajaš v virtualnem prostoru. Dve bazni postaji s 3D laserskim sledenjem zaznavata premike v 360 stopinjah in uporabniku omogočata prosto gibanje brez skrbi, da bi se kam zaletel ali zašel, saj imajo očala Vive vgrajen sistem, ki ga opozori, ko se približa mejam prostora.
Nevarna zasvojenost
Posamezno postajo je mogoče najeti za 10 ali 20 minut, za pol ure ali uro. Ura najema je 30 evrov, 10 minut stane 8 evrov, z večjim časom najema pa cena pada. Virtualni center je med tednom odprt od 9. do 20 ure, v soboto pa je za zaključene skupine. Namenjen je vsem radovednim od osmega let naprej, otroci do 12. leta pa lahko pridejo samo v spremstvu staršev. Ustanovitelji namreč pravijo, da se zavedajo nevarnosti zaradi zasvojenosti in odvisnosti od interneta in aplikacij. V zvezi s tem so se povezali tudi s pedopsihiatrinjo, bežen stik so vzpostavili tudi s centrom Logout za pomoč pri prekomerni rabi interneta, pravi Kregar.
Uporabnost v izobraževanju
Takšen nov medij pa je lahko zelo uporaben tudi v izobraževanju, znanosti in tudi v podjetjih, pravi Kregar. Ena od aplikacij za učence 3. razreda OŠ ponuja učenje geometrije v 3D prostoru, učenci si jo lahko tako veliko lažje predstavljajo. Med naravoslovnimi vsebinami je na primer sprehod po gozdu, pri tem na primer lahko izveste, katero rožico utrgate ali pridete do mahov, dreves, metuljev itd., in izveste, za katero vrsto gre. Ena od aplikacij na primer ponuja spoznavanje človeškega telesa, ki sicer ni na visoki medicinski ravni, neprofesionalci pa lahko izvedo veliko novega. Videti je mogoče možgane, kosti, pokaže, kaj se vam ne more zgoditi, če ste bili na primer cepljeni proti tuberkulozi. Ali pa na primeru petnajstletnega kadilca pokaže, kaj se zgodi z njegovimi pljuči ipd.
Simulacije in testiranje
Mogoče so tudi različne simulacije, lahko naredite nek model, stroj ali izdelek in ga v virtualnem svetu stestirate. V avtomobilski industriji in v McDonaldsu VR tehniko že uporabljajo za šolanje zaposlenih, da se naučijo delati, še preden pridejo na delovno mesto. Zanimiv primer so tudi zadnje zimske olimpijske igre v Pjongčangu, ko so udeležencem v Avstriji v štirih urah pokazali, kje se bodo gibali, spali, parkirali in kje bodo imeli servisne prostore, vse to so lahko zvizualizirali in so prihranili ogromno časa.
Večino vsebin zakupujejo na kitajskem in v Ameriki, je povedal Kregar. V naboru imajo nekaj sto aplikacij, trenutno jih ponujajo 23. Prilagajali jih bodo željam uporabnikov, nek fantek si je na primer zaželel, da bi videl, kako je kopati v rudniku in poiskali bodo aplikacijo, ki omogoča virtualni sprehod skozi rudnik. Čas pa bo pokazal, kako se bo ta novi medij uveljavil v Sloveniji in katere vsebine bodo zanimale uporabnike. Ustanovitelji pravijo, da bi radi odprli še kakšen tak center, na primer v Mariboru ali Kopru.
Komentarji