Prvi v programu satelitov za opazovanje Zemlje

Landsat, skupni program ameriške vesoljske agencije Nasa in ameriškega geološkega zavoda USGS, je najdlje trajajoči program za satelitsko opazovanje Zemlje. Satelitske slike močno pripomorejo pri upravljanju zemljišč in tudi pri odzivu reševalnih služb, ko se zgodijo velike naravne nesreče.

V okviru programa so v orbito poslali sedem satelitov (moralo bi jih biti osem, a se je izstrelitev Landsata 6 ponesrečila), jeseni bodo izstrelili Landsat 9. Toda začnimo na začetku, z Landsatom 1. Ko so ga 23. julija 1972 izstrelili, se je imenoval še tehnološki satelit za upravljanje zemeljskih virov, leta 1975 je dobil novo ime. Kot so zapisali na spletni strani Nase, je satelit po konstrukciji temeljil na platformi vremenskih satelitov Nimbus.

Opremljen je bil z dvema instrumentoma. Prvega, instrument RBV, so sestavljale tri kamere, vsaka je površje snemala v drugem svetlobnem spektru, deloval pa je lahko le podnevi. Drugi je bil večspektralni skener (MSS), ki je površje zajemal v različnih spektrih vidne svetlobe in bližnjeinfrardečem spektru. RBV je bil mišljen kot glavni instrument, vendar je nato praksa pokazala, da je MSS, čeprav je bil takrat še zelo eksperimentalen instrument, bistveno bolj uporaben. Nasa je takrat pozvala celo vrsto mednarodnih znanstvenikov, da so sporočili aplikativne vrednosti zajetih podatkov.

Landsat 1 je krožil v sončno sinhroni, skoraj polarni orbiti (inklinacija 99,2 stopinje) na višini 917 kilometrov. Tirnico je prepotoval v 103 minutah, Zemljo je obkrožil 14-krat na dan.



Deloval je do januarja 1978, predvideno življenjsko dobo je presegel za pet let. Prav tako je presegel vsa pričakovanja glede kakovosti in uporabnosti podatkov.

Landsatu 1 sta bila skoraj enaka Landsata 2 in 3, ki so ju izstrelili 22. januarja 1975 in 5. marca 1978.