Prijazne podgane in Sonce z novo pego

Podganam nos pove, naj pomagajo

Podgane ne spadajo med najbolj priljubljene članice živalskega kraljestva, a neupravičeno, saj je že dolgo znano, da so izjemno inteligentne in družabne, poleg tega so izvrstne tovarišice, ki si pogosto medsebojno pomagajo. Znanstveniki z univerz Göttingen, Bern in St. Andrews so ugotovili, da je ključ do altruističnega vedenja vonj; če podgana zavoha tovarišico, ki opravlja delo za trop oziroma pomaga drugi podgani, bo nemudoma začutila potrebo po pomoči oziroma se pridružila skupnemu delu. Raziskava, ki je bila objavljena v reviji Proceedings of the Royal Society B, je prva, ki je dokazala, da že samo vonj sproži družbeno koristno vedenje.

V eksperimentu so dali podganam možnost, da potisnejo zaprt razdelek s hrano v sosednjo kletko, tako da ga je dosegla druga podgana, same pa pri tem niso imele neposredne koristi. Raziskovalci so ugotovili, da so bile podgane bistveno bolj pripravljene priskočiti na pomoč, če so jih izpostavili vonju drugih, ki so že opravljale prijazno delo. Zapisali so še, da se zdi, da altruistični vonj pri podganah sproži aktivnost pomaganja in ni značilnost posamezne živali. Iz poskusov so razbrali, da je pri odločanju, ali bo podgana solidarna, vonj odločilnejši od dejanske situacije. Čeprav pri ljudeh vonj nima tako pomembne vloge, pa so nekatere raziskave že pokazale, da vpliva na izbiro partnerja in medsebojno zaupanje. Raziskovalna ekipa zato sklepa, da bi bilo zanimivo raziskati, ali ta čut vpliva tudi na sodelovanje med ljudmi.

Astronomi na vzhodnem robu Sončeve ploskve že opazujejo zatemnitve, ki so prve po daljšem času neaktivnosti.

Natančna napoved Sončeve pege

Znanstveniki Ameriškega centra za opazovanje Sonca (NSO) so 18. novembra za skoraj teden dni vnaprej napovedali pojav velike Sončeve pege. Uporabili so tehniko helioseizmologije, pri kateri prisluškujejo akustičnim valovom v notranjosti Sonca. Njihova napoved se v teh dneh uresničuje, saj astronomi na vzhodnem robu Sončeve ploskve že opazujejo zatemnitve, ki so prve po daljšem času neaktivnosti. Dr. Aleksej Pevcov, pomočnik direktorja oddelka za napovedi aktivnosti na NSO, je pojasnil, da lahko s to metodo spremljajo tudi aktivnosti na oddaljeni strani zvezde, in to že nekaj dni preden njihov vpliv občutimo na Zemlji.

»Če imamo pet dni časa, da se pripravimo na izbruhe in spremembe v magnetni aktivnosti, je to v naši s tehnologijo prežeti družbi izjemno dobrodošlo.« Sončne magnetne nevihte namreč pogosto izvirajo z območij s pegami, še posebno če so te velike in kaotične. Večji koronarni izbruhi imajo opazne posledice za vesoljsko vreme ter lahko vplivajo na komunikacijska, navigacijska in električna omrežja. NSO prek mreže šestih opazovalnic po svetu spremlja aktivnosti na Soncu in opozarja na potencialno nevarnejše dogodke. Trenutna aktivnost je doslej najmočnejša v tem Sončevem ciklu.
 

Zadnje različice Falcona 9 bodo lahko opravile deset poletov brez večjih posegov ter do sto izstrelitev z obdobnimi pregledi in popravili.

Ni odmora za SpaceX

»Še enkrat več bravo, SpaceX, vaše izstrelitve so videti vedno bolj rutinske, pa vsi vemo, da so vse prej kot to. Ne pozabite, dragi prijatelji, vesolje je nevaren kraj, a vreden tveganja. Kapo dol, Elon Musk, da sprejemaš tveganja in nas vodiš v prihodnost,« je na twitterju zapisal Buzz Aldrin, legendarni član odprave Apolla 11, ki je opravila prvi pristanek na Luni. Zadnja izstrelitev rakete Falcon 9 z novo pošiljko 60 satelitov Starlink namreč ni bila kar tako: šlo je za stoto izstrelitev, ki je bila hkrati rekordna z vidika recikliranja: prva stopnja prav te rakete je namreč pred tem v vesolje poletela že šestkrat in tudi tokrat je uspešno pristala na plavajoči ploš­čadi v Atlantskem oceanu.

Kapitan Spacexa Elon Musk je povedal, da bodo zadnje različice Falcona 9 lahko opravile deset poletov brez večjih posegov ter do sto izstrelitev z obdobnimi pregledi in popravili. Pred velikim mejnikom je tudi mreža Starlink, saj ji manjka le še ena izstrelitev, da bo v orbiti utirjenih več kot tisoč satelitov – zdaj jih je 955, Starlink pa že prodaja testne komplete s satelitskim krožnikom. O izkušnjah uporabnikov bomo pisali v sobotnem Infotehu. Mreža, ki bo ob dokončanju štela vsaj 5000 satelitov, morda pa tudi nekajkrat več, sicer že ovira astronomska opazovanja, a za zdaj ni videti, da bi to kakorkoli vplivalo na tempo izstreljevanja.
 

V Sloveniji že dlje časa načrtujemo center za protonsko terapijo.

Prihodnost diagnostike in terapij raka

Na mednarodnem spletnem dogodku RC Advance so povabljeni govorili o naprednih terapijah raka, načrtih za slovenski center protonske terapije ter o samostojnem raziskovalnem centru za napredno diagnostiko in terapije raka. Slednji je načrtovan kot samostojna enota, v klinične raziskave z napredno diagnostiko in terapevtskimi postopki, kot so protonska terapija, imunoterapija in tarčna terapija, pa bi lahko bila vključena večina onkoloških bolnikov. V pobudi sodelujejo strokovnjaki s področij eksperimentalne in klinične onkologije, medicinske fizike, fizike delcev ter informacijskih tehnologij.

Mark Pleško iz podjetja Cosylab, ki je bil eden od organizatorjev posveta, je opozoril, da bi bilo nesmiselno, če ob centru za protonsko terapijo ne bi zgradili tudi raziskovalnega centra. Thomas Bortfeld iz Splošne bolnišnice v Massachusettsu je predstavil razlike med raziskovan­jem v bolnišnici in raziskovalnem centru in poudaril, da delo v centru ponuja več akademske svobode, ki je po njegovem mnenju pomembna za preboje v raziskavah. Član zdravstvenega odbora dogodka profesor Robert Jeraj z Univerze v Wisconsinu in Univerze v Ljubljani pa je poudaril nujnost sodelovanja različnih področij in opozoril, da je v Sloveniji ogrom­no znanja in s tem priložnosti. S profesorjem Jerajem bomo objavili pogovor v eni od prihodnjih številk Znanosti.