Preučevanje ptičjih peruti za izboljšavo letalskih kril

Letalska industrija že od samega začetka poskuša zgraditi plovilo, ki bi letelo kot ptice, ki jim evolucijsko dovršene peruti omogočajo hitre prelete, ostre zavoje in lahkotno jadranje. Kako natančno delujejo ptičja krila, so znova preučevali na stanfordski univerzi, kjer so se posvetili perutim golobov. Nato pa so zgradili robotskega goloba s 40 pravimi peresi.



Moderni ptiči so skozi evolucijo od petih prstov davnih prednikov izgubili dva. V sprednji okončini imajo ptice zraščene kosti zapestja in dlani v eno samo kost z dvema vejama, spojenima na obeh koncih. Njena podrobna oblika pa se razlikuje med vrstami in je v tesni povezavi z načinom letenja. Zraščeno zapestje in trije prsti pticam, kot so ugotovili pri preučevanju golobjih peruti v vetrnem tunelu, omogočajo natančen nadzor nad postavitvijo peres, razponom kril in razprostrte površine peres. Ugotovili so, da ptice prste uporabljajo za spreminjanje smeri letenja.



Ugotovili so še, da ptice peresa zlepijo v celoto s pomočjo mikrostrukture, podobne ježku (Velcro). Ko se perut raztegne, se držijo skupaj, nato se sprostijo med krčenjem. Struktura je odporna proti turbulencam v zraku. Te strukture so prisotne pri skoraj vseh vrstah ptic, razen pri sovah, ki posledično lahko letijo precej tiše.



Ugotovitve bi lahko prevedli v izboljšanje letalskih kril. Velika potniška letala sicer ne izvajajo hitrih in ostrih manevrov, tako bi bile ugotovitve bolj primerne za oblikovanje kril pri dronih in drugih manjših letečih plovilih.

Študiji sta bili objavljeni v revijah Science in Science Robotics.