Premalo časa za pretehtano odločitev

Za delovno skupino, ki je prejšnji teden končala pripravo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, se je zakonskega predloga na izredni seji lotil še svet za znanost in tehnologijo (SZT). Po napovedih naj bi člani sveta po razpravi glasovali, ali je besedilo primerno za nadaljnjo obravnavo. Vendar glasovanja potem ni bilo.

Čeprav je po mnenju skoraj vseh, ki so sodelovali v razpravi, zakon v glavnem dobro pripravljen in zrel za nadaljnjo obravnavo, je ostalo še nekaj nerešenih vprašanj. Tri ključna je omenil Tomaž Boh, vodja direktorata za znanost na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.


 

Kaj je treba še doreči

Prvo zadeva finančno ministrstvo: če bi se razmere poslabšale, bi se obseg financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustavil na stopnji iz leta 2021. Drugo vprašanje je spodbujanje kariere mladih raziskovalcev in omejevanje dela starejših, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Razpravljavci so poudarjali, da morajo raziskovalne institucije same presoditi, koga potrebujejo, strinjali pa so se, da naj tisti, ki bi se lahko upokojili, ne prevzemajo vodenja programov in projektov, prav tako ne mentorstva mladim.

Tretji sporni del se nanaša na podržavljenje lastnine raziskovalnih inštitutov. Danilo Zavrtanik, rektor novogoriške univerze, se je v razpravi največkrat oglasil in bil najbolj kritičen. Ugovarjal je predvsem stališču, da so raziskovalni inštituti že ob osamosvojitvi prenesli premoženje na državo. Dejal je, da so inštituti svoje premoženje ustvarjali tudi z zniževanjem plač in da bi z odvzemom premoženja storili novo nacionalizacijo. Opozoril je, da je inštitut Jožefa Stefana v času, ko je bil sam njegov direktor, med letoma 1992 in 1996, svoje premoženje tudi vpisal v zemljiško knjigo. Po Zavrtanikovih besedah se članom SZT, zaposlenim na javnih univerzah, premoženjsko vprašanje ne zdi pomembno, ker so v drugačnem položaju, saj so v nasprotju z javnimi inštituti javne univerze ohranile svoje premoženje.
 

Cilj: trdnejše financiranje

Po oceni resornega ministra Jerneja Pikala se navedenim in drugim vprašanjem pri pripravi zakona ni mogoče izogniti. V zvezi z upokojevanjem je dejal, da nikakor ne bo prisilnega upokojevanja, kot to razumejo nekateri. Javni raziskovalni zavodi pa po njegovi razlagi ne morejo imeti lastnine, sicer bi to morali, skladno z zakonom o javnih zavodih, dopustiti še drugim javnim zavodom.

Z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti naj bi dosegli trdnejše financiranje, pri čemer bi raziskovalne ustanove avtonomno razporejale pridobljena sredstva. Pripravljavci predlagajo, da se proračunska sredstva za te dejavnosti do leta 2027 povečajo na najmanj odstotek BDP. Prav tako je predvidena možnost nagrajevanja uspešnih raziskovalcev do višine dvakratne plače, če so za to zagotovljena sredstva zunaj nacionalnega proračuna. Novi zakon naj bi uvedel tudi vladni razvojni svet namesto sedanjega sveta za znanost in tehnologijo ter nacionalni svet za etiko v znanstvenoraziskovalni dejavnosti.

Kot je poudarila predsednica SZT Andreja Gomboc, so člani gradivo dobili nekaj dni pred sejo, po poslovniku pa bi jim ga morali dostaviti vsaj sedem dni pred razpravo, zato bodo obravnavo zakona nadaljevali takoj po praznikih, predvidoma 6. januarja. Ta vladni svetovalni organ sicer ne more posegati v zakonsko besedilo, o njem se lahko zgolj izreče in da vladi svoja priporočila, kar tudi namerava narediti.