Pospešeno proti pandemiji, počasneje v vesolje

Po štirih letih spodkopavanja znanstvenih dognanj, širjenja polresnic, laži in teorij zarot so si znanstveniki oddahnili. Joe Biden je že napovedal »disciplinirano, zaupanja vredno vodstvo, utemeljeno na znanstvenih dejstvih«, a njegova naloga, povrniti zaupanje javnosti v znanost zaradi trumpizma, ki se je prelil tudi čez meje ZDA, ne bo lahka. Še vedno je veliko Američanov svoj glas dalo za Donalda Trumpa in njegove vrednote.

Že leta se znanstveniki in znanstvene ustanove (od prestižnih znanstvenih revij Nature, Science, Scientific American do ameriške Nacionalne akademije za znanost) niso tako jasno postavili na stran enega kandidata na ameriških predsedniških volitvah. Veselje je veliko, dejstvo pa je, da bo tudi dela veliko.
 

Dve glavni nalogi

Prioriteta je jasna: odločen in učinkovit spopad s pandemijo koronavirusa in zaščita javnega zdravja. V ospredje mora znova priti ameriški center za nadzor bolezni, opozarjajo v reviji Nature. Biden je že ustanovil posebno delovno skupino za boj proti covidu-19. Raziskovalci šele začenjajo odkrivati dolgoročne posledice virusa, zato je ključno, kakor poudarjajo ameriške znanstvene revije, da tandem Joe Biden in Kamala Harris združi ljudi, saj jih veliko, predvsem Trumpovih podpornikov, nasprotuje zdravstvenim priporočilom o socialnem distanciranju in nošenju mask. Biden je poleg tega že napovedal, da bo preklical umik ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije.

Spremembe v Beli hiši so se razveselili tudi okoljevarstveniki. ZDA se bodo znova priključile pariškemu podnebnemu sporazumu, iz katerega so uradno izstopile 4. novembra. Njihova vloga pri omejevanju globalnih izpustov ogljikovega dioksida je ključna, Trumpova administracija pa je naredila kar nekaj korakov nazaj in preklicala marsikateri okoljski dogovor. Biden obljublja zeleno industrijsko revolucijo, do leta 2035 napoveduje brezogljično pridobivanje energije, do sredine stoletja popolno razogljičenje. Spopasti se bo moral z naftnimi lobiji in v kongresu, ki ima zadnjo besedo glede proračuna, dobiti podporo za finančno injekcijo v zeleno gospodarstvo. Za dosego ciljev naj bi namenili več sto milijard evrov, načrt predvideva energetsko obnovo štirih milijonov stavb, velike vložke v javni prevoz, električna vozila …


 

Odprtje meja

Poleg dveh glavnih nalog pa je Biden glede prednostnih nalog v znanosti bolj ali manj uganka, navajajo v reviji Nature. Opozarjajo, da ne Joe Biden ne Kamala Harris nista med večjimi poznavalci znanstvenega področja, zato bo pomembno, kakšne svetovalce si bosta izbrala. V senatu je bil Biden domač na področju zunanjih zadev in prava, kjer je strokovnjakinja tudi Harrisova. Se pa pričakuje, da bosta odpravila omejitve priseljevanja, zaradi katerih so bile ZDA manj privlačne za tuje znanje. Biden bi znanstvenikom, ki bi doktorirali v ZDA, olajšal pridobitev stalnega bivališča in povečal število vizumov za strokovne delavce. Trump je ves čas opozarjal, da bi tuji raziskovalci lahko kradli znanje in patente in jih prodajali kitajski vladi. Kitajski znanstveniki so se zato soočili s številnimi omejitvami potovanja v ZDA. Tudi Biden bo zavezan nacionalni varnosti, a bo verjetno uravnotežil pravila sodelovanja kitajskih in ameriških raziskovalnih ustanov. Analitiki še predvidevajo, da bo država znova prevzela vodilno funkcijo v mednarodnih znanstvenih povezavah.

Tuji mediji so spomnili, da se je Biden v zadnjem letu podpredsedniškega mandata v Obamovi administraciji zavzel za ustanovitev iniciative za raziskave rakavih obolenj (njegov sin Beau je leta 2015 umrl zaradi možganskega tumorja). Tudi mati Kamale Harris Shyamala Gopalan, sicer raziskovalka raka dojk, je umrla zaradi raka. Prav zato v ameriški zvezi za raziskave raka menijo, da bi bilo to področje lahko med prednostnimi.

Raziskovanje vesolja

Za Trumpa je bilo tako rekoč edino prednostno znanstveno področje osvajanje vesolja. Za krono svojega drugega mandata konec leta 2024 si je želel znova videti pristanek Američanov na Luni. Številni so opozarjali, da je rok prekratek, zdaj pa so analitiki skoraj prepričani, da se bo pristanek prve ženske na Luni zamaknil. Vesoljska industrija je draga in Biden bi prav temu področju lahko odškrnil sredstva in jih preusmeril v druge, prej naštete naloge. Kljub temu ni pričakovati, da bi se odpovedal osvajanju Lune in Marsa, le roki bodo daljši in verjetno bo šlo pri Nasi še več poslov v roke zasebnikov. Še bolj kot odprava Perseverance, ki je letos poletela proti Marsu, je za Ameriko sicer pomembna skorajšnja izstrelitev dragona s posadko, saj so se s tem otresli ruskega monopola.

Bo pa Nasa kmalu po predaji oblasti očitno dobila novega šefa ali šefinjo. Jim Bridenstine je napovedal, da ne bo ostal direktor, tudi če dobi Bidnovo podporo. Ob tem je pomenljivo dejal, da bi moralo med šefom Nase in aktualno predsedniško administracijo vladati vzajemno zaupanje. Nekdanjega republikanskega kongresnika je na čelo vesoljske agencije imenovala Trumpova administracija in poteza je vzbudila precej neodobravanja, saj je bilo vodstvo Nase do tedaj iz vrst znanstvenikov, nekdanjih astronavtov oziroma je šlo za ljudi, ki niso bili povezani s politiko. Bali so se, da bo Bridenstine dodatno omejeval Nasino vlogo pri preučevanju podnebnih sprememb, a bojazen je bila odveč, še več, v zadnjih dveh letih se je Nasa razveselila kar nekaj uspšenih odprav. Še bolj kot izstelitev roverja Perseverance, ki je letos poletel proti Marsu, je za Ameriko pomembna izstrelitev dragona za človeško posadko, saj so se s tem otresli ruskega monopola.

Kdo bi lahko bil njegov naslednik, se še ne ve, je pa prejšnji direktor in nekdanji astronavt Charles Bolden, kakor piše Politico, Bidnu predlagal, naj vodenje agencije prvič v zgodovini zaupa ženski. Nasa se še vedno otepa očitkov o moški prevladi. Tudi druge znanstvene agencije in uradi bi lahko kmalu po menjavi oblasti dobili nova vodstva.