Nobelova nagrada za najtemnejše skrivnosti vesolja

Nobelovo nagrado za fiziko letos dobijo Roger Penrose za odkritja, kako so črne luknje povezane s splošno teorijo relativnosti, ter Reinhard Genzel in Andrea Ghez za odkritje supermasivne črne luknje v središču naše galaksije, je oznanil Göran Hansson, sekretar Kraljeve švedske akademije znanosti. 

Lavreati si nagrado torej delijo za odkritja o najbolj nenavadnih objektih v vesolju. Britanec Penrose je z matematičnimi metodami dokazal, da črne luknje obstajajo in da njihov obstoj potrjuje tudi Einsteinova splošna teorija relativnosti. Einstein sam pravzaprav ni verjel v obstoj supermasivnih pošasti, ki ujamejo vse, kar se jim preveč približa, in ne izpustijo ničesar, niti svetlobe. Januarja 1965, deset let po Einsteinovi smrti, je Penrose, rojen leta 1931, dokazal, da se črne luknje res oblikujejo, in tudi opisal, kako. V črnih luknjah odpovedo vsi znani zakoni narave. Njegovo delo smatrajo za najpomembnejši doprinos k splošni teoriji relativnosti, potem ko jo je leta 1916 objavil Einstein, so v obrazložitvi zapisali pri Nobelovem komiteju. 

Nemec Genzel in Američanka Ghez pa sta vodila vsak svojo skupino astronomov, ki so od začetka 90. let prejšnjega stoletja raziskovali središče Galaksije, imenovano Sagittarius A*. Na podlagi meritev zvezd v bližini središča sta skupini dokazali, da se tam skriva nekaj izjemno masivnega, a nevidnega. Gre za črno luknjo z maso štirih milijonov sončevih mas. Genzel in Ghez sta razvila metode, da sta lahko videla skozi goste oblake medzvezdnega prahu in plinov.

»Odkritja letošnjih lavreatov so postavila temelje za nove študije kompaktnih in supermasivnih objektov. A ta eksotična telesa še vedno porajajo številna vprašanja, ki prosijo za odgovore. Ne le vprašanja o njihovi notranji strukturi, ampak tudi vprašanja, kako testirati naše teorije o gravitaciji pod tako ekstremnimi pogoji v neposredni bližini črne luknje,« je komentiral David Haviland, predsednik Nobelovega komiteja za fiziko.  

Šele četrta ženska

Andrea Ghez je sodelovala na kratki novinarski konferenci, na kateri je bilo manj novinarjev kot v prejšnjih letih, saj so spoštovali ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa. Na vprašanje, kako je bilo odkrivati črno luknjo v središču Galaksije, je povedala, da predvsem polno dvomov. »Dvomov, da res vidiš, kar misliš, da vidiš. Pa tudi vznemirjenje, ko si na pragu odkritja, o katerem se moraš vseskozi spraševati.« Dodala je, da sicer še zdaj skoraj nič ne vemo o črnih luknjah. Poudarila je, da je znanost še kako pomembna v času, ko je zaradi pandemije vseskozi na tapeti.

Znanstvenica je šele četrta ženska, ki je dobila Nobelovo nagrado za fiziko (pred njo Marie Curie (1903), Maria Goeppert-Mayer (1963), Donna Strickland (2018)). Upa, da bo ta nagrada pripomogla, da se bodo mlade ženske navdušile za študij astronomije, kjer je toliko lepih reči za odkrivanje.



Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Američan kanadskega rodu James Peebles, ki je raziskoval nekatera temeljna vprašanja v kozmologiji, ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz za odkritje prvega eksoplaneta oziroma planeta zunaj našega osončja. Danes jih poznamo že več kot 4000, še več tisoč pa jih je v postopku potrjevanja.

Teden Nobelovih nagrad se začne s podelitvijo Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino. Letos so jo prejeli Američana Harvey J. Alter in Charles M. Rice ter Britanec Michael Houghton za odkritje virusa hepatitisa C. Njihovo odkritje je vodilo v razvoj zdravila, s katerim lahko premagajo to bolezen, ki napade jetra.

V sredo bo na vrsti nagrada za kemijo, v četrtek za književnost, v petek pa bo znan dobitnik nagrade za mir. Kot zadnjega bodo prihodnji ponedeljek razglasili nagrajenca za ekonomijo.