Podelili Preglove nagrade za doktorska dela

Kemijski inštitut podeljuje več nagrad in priznanj za znanstveno-raziskovalno delo, imenovanih po kemiku slovenskega rodu Frideriku Preglu. Tokrat so jih podelili za izjemna doktorska dela. Prejeli so jih dr. Ana Bjelić za delo o katalitskih pretvorbah derivatov lignina, dr. Fabio Lapenta za delo o proteinskem inženiringu in dr. Tea Lenarčič za delo o molekularni evoluciji proteinskih domen za vezavo na površino celice.

Ana Bjelić in Fabio Lepenta Foto Bojan Radin

Ana Bjelić, ki je doktorirala lani na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, je delo napisala pod mentorstvom Blaža Likozarja, v njem pa opisuje razvoj mikrokinetičnega modela za katalitsko pretvorbo derivatov lignina. Lignin je ena glavnih sestavin biomase in obetaven obnovljiv vir kemikalij in goriv. Ker se njegova struktura v različnih virih biomase razlikuje, končni produkti po katalitski pretvorbi niso vedno enake kakovosti. Natančen model katalitske pretvorbe bi ta problem lahko rešil. Z mikrokinetičnim modelom je nagrajenka postavila temelje za razvoj modelov, ki bodo potrebni pri načrtovanju in gradnji fleksibilnih biorafinerij.

Fabio Lapenta, ki je doktoriral letos na medicinski fakulteti, se je v svojem delu pod mentorstvom Romana Jerale ukvarjal s proteinskim inženiringom oziroma de novo dizajnom proteinov. Dizajniranje novih na zaporedju temelječih proteinskih struktur, ki jih v naravi ni, je izziv na področju strukturne biologije predvsem zaradi njihove potencialne uporabnosti v medicinske ali biotehnološke namene.

Preglovo nagrado je prejela tudi Tea Lenarčič, ki je doktorirala lani, prav tako na medicinski fakulteti, delo pa je pisala pod mentorstvom Gregorja Anderluha in Marjetke Podobnik. Preučevala je molekularno evolucijo proteinskih domen za vezavo na površino celic, ki so razširjene pri patogenih mikroorganizmih in nekaterih toksičnih višjih organizmih. V delu je pokazala, kako je natančno poznavanje zgradbe bioloških molekul pomembno za razumevanje delovanja celic in mikroorganizmov. Rezultati imajo tudi široko praktično vrednost, saj so preučevani proteini prisotni v nekaterih mikroorganizmih, ki napadajo gospodarsko pomembne poljščine.
 

Pogoji za znanstvenike daleč od idealnih

Slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Poudaril je pomen odličnosti, odprtosti in povezovanja, ki so poglavitne značilnosti in nujnost za učinkovito znanstveno raziskovalno delo. »Odlični posamezniki in skupine, ki se ne smejo primerjati zgolj z okolico ali povprečjem, temveč s svetovnim vrhom, potrebujejo knjižnice, baze podatkov, ustrezno infrastrukturo in raziskovalno opremo. Slovenija takih pogojev ne nudi v zadostni meri; naložbe v raziskave in inovacije kot delež BDP ostajajo pod povprečjem EU. Imamo relativno veliko diplomantov in doktorandov znanstvenih in tehničnih ved, vendar se upad javnih naložb v raziskave in razvoj kaže tudi v zmanjševanju sredstev za mlade raziskovalce,« je povedla Stančič.

Po njegovem mnenju tudi povezava inštitucij znanja z gospodarstvom ni zadovoljiva. Opozoril je, da imamo bistveno premalo visokotehnoloških podjetij, manj kot 20 odstotkov podjetij v Sloveniji sodeluje z univerzami in javnimi ali zasebnimi raziskovalnimi ustanovami, njihovi oddelki za raziskave in razvoj pa večinoma izvajajo rutinske postopke kot sta nadzor kakovosti in preskušanje.

»Ob vsem naštetem je občudovanja vredno, da Kemijski inštitut dosega take uspehe v odličnosti«, je poudaril Stančič in spomnil, da »so v najhujši konkurenci na razpisih evropskih okvirnih programov za raziskave in inovacije iz aktualnega programa pridobili že okoli 10 milijonov evrov, uspešni pa so tudi na razpisih Evropskega raziskovalnega sveta«.

Ob koncu je predlagal, da bi izkušeni in ugledni strokovnjaki in sodelavci Kemijskega inštituta prevzeli pobudo za razmislek in oblikovanje konkretnih predlogov o tem, kako celovito urediti raziskovalno sfero, da bi bila bolj učinkovita.