Po krivici neznano Teslovo besedilo

Knjiga Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije sonca je prevod enega ključnih Teslovih besedil, ki je po krivici dokaj neznano.



Na laiku zelo dostopen način izraža avtorjevo fizikalno in humanistično vizijo, njegov pogled na svet in na mesto človeka v njem. Besedilo je bilo zapisano leta 1900, takoj po velikih uspehih v laboratoriju v Colorado Springsu, ko je bil genialni izumitelj v zenitu ustvarjalne moči. V tej knjigi je nanizal glavne ideje iz let po uveljavitvi svojega slovitega polifaznega sistema, na katerem temelji sodobna elektroenergetika.

Predmet knjige je torej ustvarjalno obdobje po letu 1890, ki je nekoliko manj znano. Vključuje razmišljanja, ki so jih porodili raziskave visokofrekvenčnih tokov in sijalk z razredčenim plinom ter izumi resonančnih krogov, radijskih naprav in prvih daljinsko vodenih robotov. Opisuje brezžično pošiljanje energije ali informacije na velike daljave čez zemeljsko oblo ... in še veliko več, vse do možnosti komunikacije s hipotetičnimi bitji na drugih planetih. Za današnji čas je pomembno tudi Teslovo razmišljanje o trajnostnih energijskih virih, čemur nameni velik del razprave. V tem je bil prav tako pionir (bil je na primer prvi, ki je z idejo »samogibnega toplotnega motorja« resno razmišljal o sintropnih virih energije), daleč pred današnjim časom, ko tako zlahka in pogosto preveč površno govorimo o trajnostnem razvoju.

Ko je Tesla leta 1900 pisal o vsem tem, strokovna terminologija, kot jo poznamo danes, še ni bila razvita. Prevod posrečeno ohranja takratno terminologijo, zato Teslov jezik zveni nekoliko arhaično, zato pa toliko bolj neposredno in zanimivo. Način pripovedi nam približa celosten pogled na uporabno znanost, ki je v tistih časih z veliko vnemo (mnogo bolj kakor danes) iskala osnovne odgovore na vprašanja, kako olajšati materialne pogoje človeške eksistence. Danes je vse to veliko bolj stehnizirano, fragmentirano in prikrito, zato je silno koristno spoznati duhá preteklega razvojnega procesa.

V zvezi s tem bralec tudi ne bo prezrl že kar religiozne vere v »pozitivno znanost«, ki veje iz Teslovega besedila in ki naj bi rešila vse probleme človeštva. Ta mitologija ni danes nič manjša, je pa veliko bolj prikrita in prežeta s kapitalskimi manipulacijami. Današnji čas že zahteva, da jo presežemo, in prav Teslova »vera« v znanost nam tu ponuja možne odgovore. Svojih idej namreč ni opisal samo s strokovnega stališča, temveč (zanj tako značilno!) s stališča celovitega razvoja civilizacije, tako da je njegov tehnični diskurz prežet z močno humanistično komponento. Bil je pač ustvarjalec z orfiško držo: v svojem delu je plodno združeval metodologijo znanosti in umetnosti, vse skupaj pa je prežemal z močno duhovno vizijo in z neutrudnim prizadevanjem za blagostanje vsega živečega.

Ob robu pa moramo morda priznati, da po vseh bolečih izkušnjah preteklega stoletja danes nekatere ideje vendarle niso več sprejemljive. Tesla je ponekod, resda precej redko, zašel v družbene stereotipe tistega časa, na primer v odnosu do žensk. »Ženske sodobna izobrazba, družabno življenje in dejavnosti odvračajo od gospodinjskih dolžnosti in vzvišenega ideala, ki ga predstavljajo.« V tistem času so se v nekaterih krogih tudi spogledovali z neodarvinistično evgeniko, in če pazljivo beremo to knjigo, se zdi, da se Tesla od takih idej ni jasno distanciral. Vemo, kaj je sledilo, zato je Teslova humanistična drža povsem dozorela šele v preizkušnjah kasnejših desetletij. Ampak nadvse poučno je spoznati te vmesne razvojne faze, ki nas tudi sedaj nič manj ne ogrožajo, seveda v novi preobleki.

Danes so časi sicer nekoliko drugačni, osnovni problemi človeštva, na katere Tesla vseskozi opozarja (pomanjkljiva izobrazba, lakota, žeja po energiji, vojne ...), pa so še vedno isti. Samo preoblekli smo jih v neko novo mitologijo ekonomske učinkovitosti, ki naj deluje kot vsemogočni globalni stroj, ki bo nadomestil rutinsko delo človeka. Toda zdaj že spoznavamo, da je naše delo še vedno izčrpavajoče, celo duhamorno. Strojem smo predali naše delo, pa tudi naš posvečeni čas in srce. Vemo, da tako ne gre več naprej. Tudi uradno razglašana znanstvenoraziskovalna dejavnost se je precej izpridila v slepo mašinerijo brez duhá. Zato iščemo nove paradigmatske rešitve za človeštvo, tako kot jih je že pred dobrimi stotimi leti z iskreno vnemo iskal Nikola Tesla. Ta sodobni krč je glavni razlog, da genialni vizionar zadnja leta spet vse bolj prihaja v ospredje, zanima in razburja duhove po vsem svetu. Vse več je knjig in člankov o njem. Žal pa opažamo, da velika večina teh zapisov ostaja na ravni površne fascinacije, brez globljega razumevanja Teslove ustvarjalne drže.

Tibor Hrs Pandur je od novodobnih fascinacij stopil velik korak naprej in z dobro premišljenimi uvidi presvetlil Teslovo delo. Prevod knjige je opremil z izčrpno, poglobljeno spremno besedo, ki bi ji v svetovni teslologiji težko našli enakovredno primerjavo. Njegova analiza je še posebej povedna zaradi izrazito holističnega pristopa: sklicuje se na množico preverljivih dejstev, na primerjalno raziskavo ogromnega korpusa podatkov, hkrati pa vse to predstavi v kritični luči celovite vizije, kako naj mi, čuteča človeška bitja, svoje življenje vodimo k smiselni izpolnitvi in sreči. To pa je natanko tako, kakor je deloval Nikola Tesla. Ta pot seveda ni lahka in tudi priprava te knjige je zahtevala veliko truda. Vsekakor prihaja k nam ob pravem času, v času, ko moramo radikalno iskati nove odgovore na večno stara vprašanja človeške eksistence.