V nadaljevanju preberite: 

Na začetku tega leta, komaj pol leta po tistem, ko je bila izvoljena, se je morala z mesta predsednice prestižne Univerze Harvard posloviti Claudine Gay, prva temnopolta in druga ženska v skoraj štiristoletni zgodovini te univerze. Nekateri so jo upravičeno označili za žrtev »kulturne vojne«, v kateri so nastopali antisemitizem, plagiatorstvo, raznolikost in svoboda govora.

Povod za njen odstop so bile obtožbe, da je v svoji disertaciji pred dobrima dvema desetletjema in v več znanstvenih člankih, ne da bi navajala avtorje in vire, uporabljala besedila, do katerih se ni dokopala sama, se pravi, da je šlo za plagiatorstvo​. To obtožbo je treba postaviti v širši kontekst. Njeno imenovanje je že na začetku v ameriških konservativnih krogih zaradi njene etnične in spolne identitete vzbudilo nelagodje ter tudi ostra nasprotovanja, čakalo se je samo na prvo priložnost, ko bo prisiljena zapustiti to mesto.