Podnebne spremembe bodo spremenile barvo morij in oceanov. Ponekod bodo bolj modri, drugod bolj zeleni. Višje temperature bodo namreč spremenile sestavo fitoplanktona – drobnega, a pomembnega rastlinskega organizma, ki med prostim lebdenjem v zgornjih plasteh vode absorbira in odbija svetlobo. Do konca stoletja se bo barva spremenila v več kot polovici svetovnih morij, navajajo raziskovalci v študiji, objavljeni v znanstveni reviji
Nature Comunications. A bolj kot sama barva skrbi vpliv spremenjene sestave fitoplanktona na morske ekosisteme.
Znanstveniki s tehnološkega inštituta Mit so razvili modele za simulacijo rasti in medsebojnega vplivanja različnih vrst fitoplanktona in alg na različnih delih sveta ob dvigovanju temperatur. V modelu so še upoštevali, kako ti mikroskopski organizmi vpijajo in odbijajo svetlobo. Ugotovili so, da bodo modra območja, kakršna so subtropska morja, postala še bolj modra, ker bo tam manj fitoplanktona in posledično manj življa nasploh v primerjavi z današnjimi razmerami. Bolj zelena območja, kakršna najdemo ob polih, pa bodo postala še izraziteje zelena, saj višje temperature spodbujajo cvetenje. Raziskovalci menijo, da bo razlika najprej opazna v severnem Atlantiku, nato pa v Južnem oceanu.
»Modeli kažejo, da odtenki barv ne bodo vidni za naše oči. Oceani bodo za nas še vedno enako modri v subtropih in enako zelenkasti v bližini ekvatorja ali polov. Osnovni vzorci bodo še vedno tam. A vseeno bo sprememba dovolj velika, da bo vplivala na celotno prehranjevalno verigo, ki se začne s fitoplanktonom,« je pojasnila
Stephanie Dutkiewicz, vodja raziskave z oddelka za Zemljo, atmosfero in planetarno znanost pri omenjenem inštitutu.
Tihi ocean FOTO: NASA Earth Observatory
Barva oceanov je odvisna od interakcije sončne svetlobe s snovmi, ki so v vodi. Vodne molekule absorbirajo skoraj vso svetlobo razen modrega spektra, ki se odbija nazaj. Zato so iz vesolja oceani videti temno modri. Organizmi pa vpijajo in odbijajo različne valovne dolžine svetlobe, odvisno od lastnosti. Fitoplankton vsebuje, tako kot večina rastlinskih vrst, klorofil, ki za fotosintezo absorbira svetlobo v modrovijoličnem in v rdečem delu spektra, odbija pa zeleni del spektra. Posledično so morja z veliko fitoplanktona videti zelenkasti.
Sateliti že desetletja spremljajo barvo oceanov, a so se večinoma osredotočali na klorofil, spremembe katerega so lahko kazale na neposredne posledice podnebnih sprememb. Vendar pa je lahko količina klorofila odvisna tudi od sezonskih vremenskih vplivov, denimo pojavov El Niño ali La Niña, tokrat pa so se osredotočili le na odbito svetlobo. V modelih so upoštevali način razrasta fitoplanktona, dvigovanje temperatur in zakisanost oceanov. Dodali so ocene, kako se različne valovne dolžine vpijajo in odbijajo, odvisno od organizmov v vodi. Ko je ekipa primerjala modelske rezultate z dejanskimi meritvami satelitov iz preteklosti, so našli dovolj natančno sovpadanje, da so iz tega lahko razvili predvidevanja za prihodnost.
V modelu so upoštevali dvig temperatur za do tri stopinje Celzija do leta 2100, kar je realni scenarij, če ne bo sprejetih konkretnih ukrepov za omejitev izpustov toplogrednih plinov.
»Opazna bo sprememba v barvi več kot 50 odstotkov oceanov do leta 2100. To bi lahko bilo zelo resno. Organizmi fitoplanktona vpijajo svetlobo različno, in če bodo podnebne spremembe vplivale na sestavo fitoplanktona, bo to zagotovo vplivalo na celotno prehranjevalno mrežo,« je poudarila Stephanie Dutkiewicz.
Komentarji