O raketah in tudi o tem, kako uspavati dojenčka

Spet nov datum

Pri izstrelitvah raket smo vajeni, da se načrti lahko spreminjajo iz dneva v dan. Nič drugače ni pri načrtovani testni izstrelitvi rakete SLS in kapsule Orion v odpravi Artemis 1. Nasa je znova pretresla datume, da uskladijo vsa potrebna testiranja in se prepričajo, da so napake na sistemu točenja goriva odpravljene. Zdaj načrtujejo, da bodo izstrelitev morda lahko izpeljali 27. septembra (v tem primeru bi pristajanje kapsule Orion sledilo 5. novembra), potencialni rezervni datum je 2. oktober. Ob tem so pri Nasi dodali, da s Spacexom načrtujejo izstrelitev posadke Crew-5 3. oktobra. Inženirji so v minulih dneh že popravili del rakete, kjer so zaznali iztekanje tekočega vodika, zdaj morajo preveriti, ali spoji ustrezno tesnijo.

Okvara Bezosove rakete

Na raketi New Shepard se je med letom sprožil avtomatski sistem za izhod kapsule v sili. Kot so sporočili iz podjetja Blue Origin ameriškega milijarderja Jeffa Bezosa, se je napaka zgodila pri pogonskem sistemu kakšno minuto po izstrelitvi, ko je bila raketa 8,5 kilometra visoko in je imela hitrost 1120 kilometrov na uro. Avtomatsko se je kapsula odcepila od rakete in se s padali nežno spustila na trdna tla. S to raketo pri Blue Originu omogočajo turistične podorbitalne polete, vendar tokrat v kapsuli ni bilo ljudi, ampak le nekaj eksperimentov. Če bi bili v kapsuli potniki, bi doživeli močan sunek, ko bi se kapsula odtrgala od rakete, pristanek pa je bil običajen. Dogodek bo preverila zvezna letalska administracija.

Skrivnostni »diamanti« iz vesolja

Lonsdaleit je posebna šesterokotna kristalna oblika ogljika, precej trša od navadnega diamanta, ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Kot pravijo raziskovalci, je tudi njen nastanek precej bolj nenavaden. Če diamanti, ki so posebna oblika ogljika, nastajajo pod velikim tlakom globoko v plašču, izhajajo lonsdaleiti še iz časa kaosa nastajanja planetov. Kot menijo avstralski raziskovalci, so se lonsdaleiti – ime so dobili po britanski pionirki kristalografije Kathleen Lonsdale – oblikovali v silovitem trčenju med pritlikavim planetom in velikim asteroidom pred okoli 4,5 milijarde let. To posebno obliko ogljika so našli v urelitih, to je izredno redka vrsta meteoritov, katerih nastanek še ni povsem jasen. Še bolj redki so seveda londsaleiti, našli so jih le nekaj, pa še ti so večinoma manjši od debeline človekovega lasu. Odkrili so jih leta 1967. Avstralski raziskovalci so ugotovili, da so se oblikovali ob zelo visokih temperaturah in povprečnem tlaku (manjšem kot globoko v plašču planetov), in zaradi te kombinacije okoliščin se je ohranila šesterokotna oblika grafita. Kot menijo raziskovalci, so nastali v naravi s tehniko nanašanja tankih plasti, ki je znan industrijski proces. Ugotovitve bi lahko prispevale k oblikovanju umetnih lonsdaelitov. Raziskava je bila objavljena v reviji PNAS.

Kako najhitreje potolažiti dojenčka

Za konec še novička za starše. Znanstveniki so sestavili najboljšo strategijo, kako potolažiti jokajočega dojenčka. Japonski raziskovalci s Kumi Kuroda na čelu so preučili, kako se na razburjene mladiče odzivajo v živalskem svetu, nato pa so različne tehnike preskusili na 21 človeških prostovoljčkih. Med drugim so dojenčke poskušali potolažiti tako, da je mama z njimi v naročju hodila, da je sedela, da so dojenčka pustili v zibelki in da so zibelko gugali. Ugotovili so, da je hoja najbolj učinkovita. Že po 30 sekundah se je otroček začel umirjati, hkrati se mu je umiril tudi srčni utrip. Podoben učinek so dosegli v zibajoči se zibelki. Samo držanje ni dovolj. Vendar tudi hoja ni dovolj, ugotovili so, da se je tretjina dojenčkov nemudoma znova predramila, ko so jih odložili v posteljico. Torej, končna strategija po mnenju japonskih raziskovalcev je takšna: starš naj z dojenčkom v naročju hodi kakšnih pet minut, da se dodobra umiri, nato naj ga še drži v naročju (lahko sede ali stoje) od pet do osem minut, preden ga položi v posteljico. Vendar raziskovalci opozarjajo, da strategija ni čudežna in da se ne bo vsak dojenček odzval enako, sploh če so vzrok joka krči ali kakšna druga stiska. Študija je bila objavljena v reviji Current Biology.