Nov pogled na meglico Tarantela

Nova opazovanja z infrardečimi in radijskimi teleskopi razkrivajo podrobnosti meglice Tarantela (tudi 30 Zlate ribe ali Doradus), iz katerih lahko sklepajo, kako se v takem oblaku materiala oblikujejo masivne zvezde.

Meglica leži v Velikem Magellanovem oblaku, satelitski galaksiji naše galaksije. Je najbolj aktivna zvezdna porodnišnica v Krajevni skupini, oddaljena (le) 170.000 svetlobnih let. V njenem središču so izjemno masivne zvezde, nekatere z maso več kot 150 Sonc. Prav zato je meglica še kako privlačna za znanstvenike, ki želijo razvozlati, kako se material seseda sam vas in se oblikuje v nove zvezde. Med drugim je zanje zanimiva zvezdna kopica R136, kjer zelo blizu skupaj in zelo hitro nastajajo masivne zvezde. Na enem samem svetlobnem letu v kopici, ki je skupno široka okoli 35 svetlobnih let, je na kupu več kot 40 zvezd z maso najmanj 50 Sonc. Na obrobju meglice pa je tudi ena najbolj preučevanih supernov, in sicer 1987A, leta 1987 so namreč odkrili zvezdo, ki je eksplodirala, udarni val pa še vedno vpliva na okolico.

Po več kot 30 letih odkrili ostanek supernove 1987A

V tokratni študiji, v kateri je nastal nov posnetek meglice, so preverjali, kako turbulentni proces nastajanja mladih zvezd vpliva na okoliški plin in prah ter gravitacijo, so sporočili iz Evropskega južnega observatorija.

Posnetek meglice z radijskim teleskopom Alma. FOTO: ESO, ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)/Wong

Kot je pojasnil astronom Tony Wong, so odkrili skupke prahu in plinov, najverjetneje dele večjih oblakov materiala, ki jih je raztrgala energija mladih zvezd. Menili so, da bo na takih območjih material preveč vzbujen z energijo, da bi bila gravitacija dovolj močna za sesedanje, vendar so odkriti skupki materiala dovolj gosti za nastajanje novih zvezd, je pojasnil profesor z univerze v Illinoisu.