Novi projekt ERC za slovenskega znanstvenika

Evropski raziskovalni svet (European Research Council - ERC) je podelil projekt za sinergijsko raziskavo prof. dr. Bojanu Moharju s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Vodil bo interdisciplinarni projekt Karst, osredotočen na dinamiko kraškega povodja in pojav fenomenov v ekstremnih razmerah.

Projekt ERC za sinergijsko raziskavo (ERC Synergy Grant) si bodo razdelili štirje raziskovalci, in sicer fizik Benoît Noetinger z instituta IFPEN (Francija), matematik Bojan Mohar z Univerze v Ljubljani (Slovenija), hidrogeolog Philippe Renard z Univerze v Neuchatlu (Švica) in hidrolog Marco Dentz z instituta IDAEA-CSIC (Španija). »To je prvi tovrstni projekt, ki ga je pridobil slovenski raziskovalec. ERC Synergy zahteva kompelementarne ekspertize skupine treh ali štirih raziskovalcev, od katerih vsak doprinese specifično znanje, in prav kombinacija teh ekspertiz je ključna za uspeh projekta,« so sporočili s Fakultete za matematiko in fiziko UL in dodali, da gre za še en izjemen uspeh fakultete, »saj ERC podeljuje najprestižnejše znanstvene projekte, ki jih lahko dobijo individualni raziskovalci v evropskem in nedvomno tudi v svetovnem merilu«.

»Kraški vodotoki so velika dragocenost in hkrati velika nevarnost. Medtem ko predstavljajo vir pitne vode za okoli 25 odstotkov svetovne populacije, so hkrati sposobni zelo hitrega pretoka vode in prenosa onesnaženja«, je pojasnil prof. Bojan Mohar. Kljub njihovemu družbenoekonomskemu pomenu, večdesetletnim raziskavam in obsežnim katastrofam ostajajo kraške strukture in procesi področje, ki ga je izjemno težko oceniti. Zaradi velike kompleksnosti kraškega podzemlja in težke dostopnosti so podatki za modeliranje pretokov in transporta v kraških sistemih poznani le delno, so dodali na FMF. Ključni pojavi, povezani z ekstremnimi dogodki, so še vedno zunaj meja trenutnih sposobnosti modeliranja. V projektu Karst bodo vzpostavil naslednjo generacijo stohastičnih okvirov modeliranja za napovedovanje kraških procesov, ocenili ranljivost kraških vodotokov in napovedali njihov odziv na ekstremne dogodke. Novi pristop bo povezal strukture in modele na vseh ravneh, daleč onkraj meja trenutnih teorij in računalniških simulacij.

»S tem projektom bomo združili svoje sposobnosti in razložili fizikalne zakone, ki urejajo vodne pretoke in prenašanje onesnaženja v kraških vodotokih. Glavni cilj tega interdisciplinarnega sinergijskega projekta ERC je zagotoviti možnost napovedovanja katastrofalnih dogodkov v ekstremnih pogojih, kar je zlasti pomembno z vidika podnebnih sprememb,« je poudaril prof. Mohar.

Kot so še pojasnili na FMF, bo rezultat raziskav edinstven večnivojski okvir modeliranja za napovedovanje pretokov in prenosa na krasu. »Rešitev zahtevnih problemov, ki se pojavijo pri dosegu teh ciljev, bo omogočila sinergija nosilcev projekta, ki združuje nabor sposobnosti in znanja vseh štirih nosilcev, ki so vrhunski strokovnjaki na področjih hidrogeologije, fizike, matematike in mehanike tekočin. Raziskovalci pričakujejo, da bo njihov novi pristop prek teorije grafov in teorije omrežij vplival na druge realne sisteme, npr. v medicini (kapilarne mreže), nevroznanosti (možganska mikrocirkulacija) ali pri preučevanju ledenikov (tok ledeniške vode)«.

Obseg projekta je 9.884.611 evrov za obdobje šestih leti, ki si ga bodo vse štiri raziskovalne institucije razdelile v enakih deležih. »Že aprila sta bila prejemnika projektov ERC (Advanced Grant) naša uveljavljena raziskovalca, akademik dr. Franc Forstnerič in prof. dr. Maruša Bradač, kar je bil resnično velik uspeh. Nov izjemen dosežek prof. dr. Bojana Moharja pa je znova potrditev sistemskega in kakovostnega dela na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, saj glede na izjemno zahteven in strog evalvacijski protokol projektov ERC, zdaj vidimo objektivne rezultate, ki spodbujajo in bogatijo celotno slovensko akademsko okolje,« je povedal prof. dr. Tomaž Košir, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Prof. dr. Bojan Mohar je slovensko-kanadski matematik, ki je doktorat prejel leta 1986 na Univerzi v Ljubljani pod mentorstvom matematika Toma Pisanskega. Prof. Mohar raziskovalno deluje na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani ter na Univerzi Simon Fraser, ki sodi med najbolj ugledne kanadske univerze glede na raziskovalne dosežke. Prof. Mohar deluje na področjih teorije grafov in teoretičnega računalništva. Njegovi dosežki v algebrajski teoriji grafov so odmevni, saj se uporabljajo v računalništvu in jih lahko povežemo tudi z delovanjem iskalnika Google. Prof. Mohar je odkril vrsto prodornih rezultatov tudi v topološki teoriji grafov; nekateri od njih so zbrani v osrednji sodobni monografiji za to področje z naslovom Graphs on Surfaces, ki jo je prof. Mohar napisal skupaj s Carstenom Thomassenom in izdal leta 2001 pri založbi Johns Hopkins University Press, so pojasnili na FMF.

Za svoje delo je prof. Mohar prejel vrsto nagrad, je tudi nosilec kanadskega programa za teorijo grafov na Univerzi Simon Fraser. Je izvršni urednik revij Journal of Combinatorial Theory Series B in Electronic Journal of Combinatorics ter član uredniških odborov več drugih znanstvenih revij.