Nov dosežek skupine Romana Jerale

Nova tehnologija uravnavanja odziva človeških celic

Raziskovalna skupina prof. dr. Romana Jerale se lahko pohvali z novim dosežkom. Pripravili so novo tehnologijo za kemijski nadzor celičnih procesov, ki je zasnovana na človeku lastnih proteinih, sposobnih vezave majhnih molekul, predvsem klinično preizkušenih ali telesu lastnih molekul, kot so npr. hormoni. Tehnologija, ki so jo poimenovali INSPIRE, predstavlja pomembno novo orodje na področju biotehnologije in biomedicine, predvsem za nadzor celičnih in genskih terapij, kar so uspešno demonstrirali na zaznavanju dviga koncentracije hormona kortizola in zmanjšanja njegovega delovanja s povratno zanko, so sporočili s Kemijskega inštituta.

Raziskovalci so delovanje platforme INSPIRE pokazali na šestih proteinih, ki selektivno vežejo klinično odobrena zdravila ali fiziološko pomembne majhne molekule. »Pripravljene sisteme so uporabili za kemijski nadzor celičnih procesov tako na modelnih celicah kot v predkliničnih raziskavah na živalih. Eden od sistemov, ki so ga podrobno razvili, je sposoben prepoznati hormon kortizol, ki se sprošča ob stresnih situacijah in katerega koncentracija je lahko povečana tudi pri nekaterih boleznih. Pokazali so, da sistem INSPIRE lahko zazna stresni hormon kortizol, še več, pripravili so celice, ki so sposobne zaznati povečano količino kortizola in ga narediti neaktivnega,« so pojasnili.

Erik Rihtar, doktorand na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, ki je izvedel poglavitni del raziskav skupaj z dr. Tino Lebar, ki je trenutno na Univerzi Harvard, meni, da ima tehnologija INSPIRE velik potencial ne samo za številne biomedicinske, ampak tudi biotehnološke sisteme, saj bi z njo lahko uravnavali tudi proizvodnjo industrijsko zanimivih molekul. Raziskavo je vodil prof. Roman Jerala, avtorji članka pa so Erik Rihtar, Tina Lebar, Duško Lainšček, Katarina Kores, Samo Lešnik, Urban Bren in Roman Jerala.

Prof. Jerala je še pojasnil, da je tehnologija INSPIRE dodaten pomemben kamenček v mozaiku tehnologij, ki jih želijo prenesti v zdravljenje pacientov in bo predstavljala enega od temeljev tehnologij Centra za tehnologijo genske in celične terapije, katerega ustanovitev načrtujejo na Kemijskem inštitutu. Rezultate so objavili v ugledni reviji Nature Chemical Biology.

Nasa je zaradi orkana Ian raketo SLS in kapsulo Orion odprave Artemis 1 znova odpeljala v stavbo za sestavljanje raket v Kennedyjevem vesoljskem centru. FOTO: Joe Skipper Reuters

Raketa znova pod streho

Nasa je zaradi orkana Ian raketo SLS in kapsulo Orion odprave Artemis 1 znova odpeljala v stavbo za sestavljanje raket v Kennedyjevem vesoljskem centru. Orkan Ian zdaj potuje po Mehiškem zalivu, obalo Floride naj bi zajel v četrtek. Močno deževje in močan veter sta napovedana tudi za vesoljsko izstrelišče, in čeprav se bodo verjetno izognili najhujšim posledicam, Nasa ne želi, kot so dejali, tvegati poškodb več milijonov evrov vredne rakete in ogrožati ljudi, ki delajo pri projektu. Sprva so sicer upali, da se bo neurje izognilo Cape Canaveralu in bo raketa lahko ostala na izstreliščni ploščadi. Ko bo neurje pojenjalo, bodo pripravili načrt za naslednji poskus izstrelitve.

Že zdaj je jasno, da bodo morali zamenjati baterije sistema za prekinitev leta v sili. Naslednja priložnost za izstrelitev bo oktobra, še bolj verjeten je scenarij izstrelitve sredi novembra. Artemis 1 je odprava brez posadke, kapsula Orion bo poletela okoli Lune in nato pristala ob obali Kalifornije. Če bo odprava potekala brez zapletov, bi morda lahko leta 2024 videli odpravo s posadko, šele leto pozneje (ali dve) pa bi lahko astronavti na površju Lune tudi pristali.

Vnovično naseljevanje živalskih vrst

Poročilo okoljevarstvene skupine Rewilding Europe je pokazalo, da zaradi zaščite in vnovičnega naseljevanja živalskih vrst na območja, kjer so te že živele, številne vrste zelo dobro uspevajo. Pregledali so podatke za 50 evropskih vrst in posodobili poročilo iz leta 2013. Kot je povedal direktor organizacije Frans Schepers, so ugotavljali tudi, zakaj gre tem vrstam v naravi dobro in kako to razširiti še na druge.

FOTO: Blaž Samec

Ena največjih zgodb o uspehu je zgodba sivega volka. Konec 18. stoletja je živel po vsej Evropi, nato pa začel izgubljati bitko za življenjski prostor, v katerega je vse bolj vdiral človek. Vendar so med letoma 1965 in 2016 volka vnovič naselili. Opomogle so si tudi številne vrste ptic, kot so belolična gos, beloglavi jastreb, velika bela čaplja in kodrasti pelikan. Še vedno pa ostajajo seveda temni madeži, najslabše se godi živalim, odvisnim od ledu, so opozorili.