Noordung je imel prav: centrifuga je rešitev

Na Institutu Jožef Stefan znova iščejo prostovoljce, ki bodo več tednov ležali, saj pripravljajo drugi del raziskave Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo. Konec decembra so zaključili prvi del, in kot je poudaril vodja raziskave prof. dr. Igor Mekjavić, so pridobili zanimive rezultate. »To so predhodni rezultati, a kaže, da vibracijska vadba na centrifugi veliko pripomore k preprečevanju nevšečnosti, ki jih imajo astronavti oziroma neaktivni ljudje.«

V Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS v Planici so za raziskavo oblikovali posebno vadbo: centrifugiranju v hipoksičnem okolju so dodali vibracijsko vadbo, ki stimulira mišice in kosti, preiskovanci so ob tem izvajali še počepe. Prostovoljce so razvrstili v tri skupine, ena skupina je samo ležala (ležanje je primerljivo z mikrotežnostjo v vesolju), druga je vadila na centrifugi, kjer se z vrtenjem ustvarja umetna težnost, tretja pa je vadila brez umetne težnosti, leže, a na enaki vibracijski napravi. »Očitno je, da so preiskovanci, ki so vadbo izvajali na centrifugi, imeli veliko manj težav kot tisti, ki so izvajali vadbo le leže, oziroma preiskovanci v kontrolni skupini,« je pojasnil vodja raziskave.

»Posamezniki v kontrolni skupini, ki so dva tedna samo ležali, so potrebovali rehabilitacijo, da so po koncu našega poskusa lahko znova normalno hodili. Po drugi strani pa je eden izmed preiskovancev, ki je ležal dva meseca, a opravljal vibracijsko vadbo na centrifugi, brez težav vstal in odšel na sprehod v Tamar. Torej, razlikovali so se kot noč in dan,« je opisal. Nad rezultati so navdušeni. »Zdi se, da je umetna težnost pravi odgovor. To je pravzaprav Noordung napovedal v svoji knjigi že pred sto leti,« je dejal Mekjavić. Herman Potočnik Noordung je v knjigi opisal zasnovo vesoljske postaje z bivalnim kolesom, ki bi se vrtelo, in tako bi se tam čutila sila, podobna sili težnosti na Zemlji.

Evropska vesoljska agencija je razvila posebne centrifuge s kratko ročico, v katerih se ob vrtenju ustvarja težnost. »Kako bi se to izvajalo v vesolju, je seveda drugo vprašanje, za druge raziskovalce in inženirje. Mi smo ugotovili, da se kljub vadbi v ležečem položaju telesne tekočine premaknejo proti glavi, mišice so slabše prekrvavljene, kot če stojimo. Z vadbo se prekrvavitev poveča, še posebej pa vadba postane učinkovita, ko se pri centrifugiranju ustvari težnost.«

Zdaj so na pol poti in iščejo novih 12 preiskovancev – aktivne zdrave moške, stare od 18 do 45 let, visoke do 190 centimetrov in težke do 95 kilogramov. Raziskava, ki bo vključevala neaktivnost v kombinaciji s hipoksijo, bo trajala šestdeset dni, po tem času pa bodo vse poskuse ponovili. »Imamo seveda že ideje, kako bi delo še nadgradili. Poskuse si želimo ponoviti tudi z žensko populacijo. Upam, da se bomo z Eso dogovorili za financiranje novih poskusov.«

Igor Mekjavić sodeluje tudi v magistrskem programu SpaceMed Erasmus Mundus Joint Master, ki ga sooblikujejo Univerza Caen v Normandiji, Medicinska fakulteta Charité v Berlinu in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. »Prva skupina študentov je že v Franciji, marca se bodo na nadaljnje izobraževanje preselili v Nemčijo, oktobra pridejo k nam. Oglas za prvo leto študija je bil objavljen le en mesec, pa smo dobili skoraj 500 prijav z vsega sveta. V prvem letu več kot deset študentov nismo upali vzeti, saj gre za pilotni projekt. Zdaj je objavljen nov razpis do konca januarja in imamo že več kot 700 prijav za 25 mest,« je pojasnil. Gre za edinstven magistrski študij za preučevanje fiziologije in medicine ljudi v vesolju in ekstremnih razmerah. »V svoji raziskovalni skupini v Planici imam 12 raziskovalcev, večina je tujcev. Delamo nekoliko drugače, učimo se na konkretnih primerih in to mlade pritegne,« je še poudaril.